61. Dopolnilno obsevanje po ohranitveni operaciji raka dojk s sočasnim dodatkom doze na ležišče tumorja : izidi zdravljenjaMitja Anžič, Jasenka Gugić Kevo, Andreja Gojkovič Horvat, Danijela Golo, Maja Ivanetič Pantar, Tanja Marinko, Marija Snežna Paulin-Košir, Ivica Ratoša, 2022, objavljeni povzetek strokovnega prispevka na konferenci Ključne besede: onkologija, rak dojke, kemoterapija Objavljeno v DiRROS: 27.01.2023; Ogledov: 364; Prenosov: 93 Celotno besedilo (45,74 KB) |
62. Trastuzumab emtanzin in pooperativno obsevanje po operaciji raka dojk : preliminarni rezultati akutne toksičnosti sočasnega zdravljenjaEva Pribožič, Tina Pavlin, Mitja Anžič, Andreja Gojkovič Horvat, Maja Ivanetič Pantar, Danijela Golo, Jasenka Gugić Kevo, Marija Snežna Paulin-Košir, Tanja Marinko, Simona Borštnar, Anja Kovač, Ivica Ratoša, 2022, objavljeni povzetek strokovnega prispevka na konferenci Ključne besede: onkologija, rak dojke, kemoterapija Objavljeno v DiRROS: 27.01.2023; Ogledov: 443; Prenosov: 102 Celotno besedilo (39,40 KB) |
63. Priporočila za obravnavo bolnikov z malignimi limfomiBarbara Jezeršek Novaković, Lučka Boltežar, Andreja Eberl, Gorana Gašljević, Biljana Grčar-Kuzmanov, Monika Jagodic, Tanja Južnič Šetina, Veronika Kloboves-Prevodnik, Gregor Kos, Aleš Christian Mihelač, Milica Miljković, Urška Rugelj, Marija Skoblar Vidmar, Uroš Smrdel, Danijela Štrbac, Miha Toplak, Lorna Zadravec-Zaletel, 2023, strokovna monografija Ključne besede: maligni limfomi, smernice, novotvorbe Objavljeno v DiRROS: 24.01.2023; Ogledov: 619; Prenosov: 258 Celotno besedilo (971,73 KB) Gradivo ima več datotek! Več... |
64. Kožna toksičnosti sistemskega zdravljenja raka – prikaz dveh kliničnih primerovMićo Božić, Tanja Mesti, 2022, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci Povzetek: Koža je eden izmed najpogosteje prizadetih organov med oz. zaradi sistemskega zdravljenja raka. V večini primerov je ta prizadetost blaga, možen pa je tudi nastanek življenje ogrožajočih stanj. V prispevku sta prikazana dva klinična primera, ki opisujeta pojav redkih vendar hudih neželenih kožnih učinkov, tj. Stevens-Johnsonovega sindroma in reakcije na zdravilo z eozinofilijo in sistemskimi simptomi (DRESS sindrom), nastalih pri zdravljenju bolnikov z melanomom z zaviralci imunskih nadzornih točk in zaviralci BRAF in MEK. Ključne besede: neželeni učinki, bolniki, sistemsko zdravljenje Objavljeno v DiRROS: 23.01.2023; Ogledov: 326; Prenosov: 96 Celotno besedilo (86,02 KB) |
65. Kožna toksičnost sistemskega zdravljenja rakaBlaž Tomič, Tanja Mesti, 2022, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci Povzetek: Koža bolnika je lahko spremenjena zaradi osnovne bolezni ali zaradi neželenih učinkov sistemskega zdravljenja. Skupno neželeni učinki na koži predstavljajo 8,04% vseh neželenih učinkov pri sistemski terapiji raka (18-72 % pri kemoterapiji, 75-90 % pri tarčni terapiji in >30 % pri imunoterapiji). Ob pojavu kožne toksičnosti moramo v klinični praksi presoditi, kdaj lahko s sistemsko terapijo nadaljujemo in kdaj sprememba kliničnega stanja predstavlja smrtno nevaren zaplet. V nadaljevanju so opisane alopecija, sindrom roka-noga, reakcija roka-noga, oniholiza in paronihija, akneiformni izpuščaj, pruritus in kožna toksičnost imunoterapije. Ključne besede: neželeni učinki, bolniki, sistemsko zdravljenje Objavljeno v DiRROS: 23.01.2023; Ogledov: 389; Prenosov: 88 Celotno besedilo (181,46 KB) |
66. Febrilna nevtropenijaTina Pavlin, Tanja Ovčariček, 2022, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci Povzetek: Febrilna nevtropenija je urgentno stanje v onkologiji, saj lahko privede do sepse in septičnega šoka. O febrilni nevtropeniji govorimo kadar pri bolniku z nizkim absolutnim številom nevtrofilnih granulocitov (NG) (pod 0,5 x 109/L) enkrat izmerimo povišano temperaturo nad 38,5 ºC ali dvakrat v razmiku 2 ur nad 38 ºC. Ob pojavu febrilne nevtropenije s pomočjo MASCC (angl. Multinational Association for Supportive Care in Cancer) kriterijev ocenimo stopnjo ogroženosti bolnika, glede na oceno ga zdravimo ambulantno ali hospitalno. Bolnike z nizkim tveganjem zdravimo ambulantno s peroralno dvotirno antibiotično terapijo s ciprofloksacinom in amoksicilinom/klavulansko kislino ali klindamicinom. Bolnike z visokim tveganjem hospitaliziramo in uvedemo parenteralne antibiotike, bodisi antistafilokokni penicilin ceftazidim ali karbapenem ali piperacilin/tazobaktam ali s kombinacijo, najpogosteje cefalosporin tretje generacije in aminoglikozidnim antibiotikom. Rastne dejavnike za granulocite pri bolnikih z že razvito febrilno nevtropenijo uporabljamo le izjemoma pri zelo ogroženih bolnikih. Lahko pa jih uporabimo kot primarno profilakso, ko bolnike zdravimo s kemoterapevtsko shemo pri kateri je tveganje za pojav FN visoko ali imajo druge dejavnike tveganja za pojav FN. Granulocitne rastne dejavnike pa lahko uporabimo kot sekundarno profilakso po že utrpeli FN. Ključne besede: neželeni učinki, bolniki, sistemsko zdravljenje Objavljeno v DiRROS: 23.01.2023; Ogledov: 406; Prenosov: 93 Celotno besedilo (135,10 KB) |
67. Anemija pri bolnikih z rakomNeža Režun, Tanja Ovčariček, 2022, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci Povzetek: Anemija ali slabokrvnost je definirana kot zmanjšana celotna masa eritrocitov v krvnem obtoku, kar kot posledico prinaša zmanjšano sposobnost krvi za prenos kisika. Pri bolnikih z rakom se anemija pojavi pogosto (pri približno 30-90% bolnikov) in je običajno posledica več vzrokov bodisi mielosupresivnega učinka sistemskega zdravljenja ali maligne bolezni same. Anemija pomembno zmanjša kvaliteto življenja bolnikov in je negativen napovedni dejavnik progresa in preživetja bolezni. Opredelimo jo s standardnimi diagnostičnimi postopki in jo zdravimo glede na stopnjo, hitrost in vzrok nastanka na tri načine: s preparati železa, transfuzijami koncentriranih eritrocitov in eritropoetini (EPO). Ključne besede: neželeni učinki, bolniki, sistemsko zdravljenje Objavljeno v DiRROS: 23.01.2023; Ogledov: 458; Prenosov: 104 Celotno besedilo (294,55 KB) |
68. HiperkalcemijaTina Zupančič, Tanja Južnič Šetina, 2022, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci Povzetek: Hiperkalcemija je relativno pogosta elektrolitna motnja pri bolnikih z maligno boleznijo, običajno je prisotna pri napredovalem stadiju in nosi slabšo prognozo. Hiperkalcemija je lahko blaga, srednja ali huda, bolniki so ob tem lahko povsem asimptomatski ali pa imajo močno izražene simptome (bolečine v trebuhu – renalna/biliarna kolika, pankreatitis, bruhanje, zaprtje, bolečine v kosteh, motnje osebnosti in zavesti) ter so tudi ogroženi za nenadni srčni zastoj. Hiperkalcemija pri maligni bolezni nastane zaradi t.i. humoralnega mehanizma, ki katerem maligne celice izločajo parathormonu podoben protein, kostnih zasevkov, pospešenega nastajanja aktivne oblike vitamina D (kalcitriol) ali ektopičnega nastajanja parathormona. Pri zdravljenju hudo simptomatske hiperkalcemije lahko uporabimo kalcitonin, ključni pa so obilna parenteralna hidracija, forsirana diureza s furosemidom, antiresorptivna zdravila (v urgentnih situacijah zolendronska kislina, glede na vzrok kasneje lahko denosumab) ter seveda specifično onkološko zdravljenje. Ključne besede: neželeni učinki, bolniki, sistemsko zdravljenje Objavljeno v DiRROS: 17.01.2023; Ogledov: 469; Prenosov: 98 Celotno besedilo (99,87 KB) |
69. |
70. Tumorji prebavil : Standardi in perspektive2022, zbornik recenziranih znanstvenih prispevkov na domači konferenci Ključne besede: tumorji, sistemsko zdravljenje, nevroendokrini tumorji, metastatski rak, transplantacija, kemoradioterapija, radioterapija, lokalno napredovali rak, rehabilitacija, limfadenektomija, klinična prehrana, zborniki, elektronske knjige Objavljeno v DiRROS: 16.01.2023; Ogledov: 603; Prenosov: 362 Celotno besedilo (25,62 MB) Gradivo ima več datotek! Več... |