71. Detection of early lung cancer lesions in surgical resections and in bronchial and transbronchial biopsiesTomaž Rott, Maja Jerše, Marjeta Terčelj-Zorman, Janez Eržen, 2006, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci (vabljeno predavanje) Povzetek: Background. Overall bad progmpsis of lung is mostly due to too late detection of early lung cancer, which may be teated with good success. Therefore different diagnostic methods are developing for more efficient detection of early lung cancer: besides modern radiological, bronchoscopic methods with additional fluorescence techniques, quantitative cytological investigations, also histological and molecular investigations are included. History may reveal early preinvasive lung xcancer lesions, associated early during multistep lung carcinogemesis with molecular genetic changes. Patients and methods. Preinvasive epithelial lung cancer lesions we searched in two groups of patients. In the first group of 316 patients from the period March 2003 - August 2006, 498 bronchial and transbronchial biopsies were examined for squamous metaplasia and dysplasia, carcinoma in situ, and invasive tumours. Inthe second group of 238 patients from the period January 2004 - August 2006,resected primary lung tumours were analysed for preinvasive neuroendocrine tumours and atypical adenomatous hyperplasia. Resuots. The mostfrequent changes in bronchial and transbronchial biopsies were squamous metaplasia (46.5%), simple or goblet cell hyperplasia of the bronchial epithelium (44.3%), malignant tumours (20.66%) and squamous dysplasia (16.1%),but rare carcinoma in situ (0.63%). Diffuse idiopoathic pulmonary neuroendocrine cell hyperplasia was found in 15 (6.3%) cases in the vicinity of 238 resected lung cancer specimens, carcinoid in12 patients (5%), and mostly combined large neuroendocrine cancer in 21 patients (8.8%). Atypical denomatous hyperplasia was found in 2 patients. Conculsions. Classical histological analysis should be focused on detection of early preinvasive epithelial lung cancer lesions. (Abstract truncated at 2000 characters).
Objavljeno v DiRROS: 05.12.2023; Ogledov: 173; Prenosov: 49
 Celotno besedilo (1,11 MB) |
72. |
73. |
74. |
75. Uporaba sistemov za tehtanje vozil med vožnjo za določitev realne konstrukcijske varnosti mostovAleš Žnidarič, Maja Kreslin, Jan Kalin, Andrej Anžlin, 2019, izvirni znanstveni članek Povzetek: Optimalno upravljanje mostov, ki vključuje stroške vzdrževanja, potencialna tveganja in vzdrževanje funkcionalnosti, zahteva natančne informacije o stanju konstrukcij. Eden od ključnih kazalnikov obnašanja je konstrukcijska varnost mostu, ki zahteva poglobljeno poznavanje prometnih obremenitev in njegove odpornosti proti obremenitvam. Vrednotenje varnosti je predvsem ključno za stare mostove, ki so poškodovani in se bližajo koncu življenjskega cikla. Varnost takšnih mostov z uporabo tradicionalnih računskih metod pogosto težko dokažemo. Da bi se izognili nepotrebnim ukrepom, kot je ojačitev ali celo zamenjava mostu, je priporočljivo narediti celovito analizo, ki vključuje preiskave materialov in meritve obnašanja mostu pod prometno obtežbo. Prispevek predstavlja tehnologijo tehtanja vozil med vožnjo v prostem prometnem toku na mostovih (angl. bridge weigh-in-motion oz. B-WIM), ki lahko učinkovito izmeri parametre obnašanja mostu, ki so ključni za določitev njihove realne varnosti: osne obremenitve in medosne razdalje vozil ter vplivnice, faktorje porazdelitve obtežbe in dinamični odziv konstrukcije. Poznavanje pravih vrednosti teh parametrov zmanjšuje negotovosti, povezane z obremenitvami in odzivom konstrukcije. Poleg tega lahko zaradi večje zanesljivosti izmerjenih parametrov v analizah zmanjšamo varnostne faktorje. To omogoča bolj optimalno vzdrževanje in uporabo infrastrukture ter racionalnejšo uporabo razpoložljivih finančnih sredstev.
Ključne besede: upravljanje mostov, konstrukcijska varnost, odziv na prometno obtežbo, tehtanja vozil med vožnjo, prosti prometni tok na mostovih
Objavljeno v DiRROS: 04.12.2023; Ogledov: 228; Prenosov: 86
Celotno besedilo (2,22 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
76. Določitev karakterističnih notranjih statičnih količin cestnih mostov iz podatkov tehtanja vozil med vožnjoAleš Žnidarič, Goran Turk, Maja Kreslin, 2022, izvirni znanstveni članek Povzetek: Prispevek obravnava določitev notranjih statičnih količin cestnih mostov iz podatkov tehtanj vozil med vožnjo (meritev WIM, ang. weigh-in-motion), ki edina zagotovijo celovito in nepristransko sliko o tovornem prometu na merjenem cestnem odseku. Tovrstni podatki so ključni za določitev realnih učinkov prometnih obtežb, s katerimi dokazujemo zadostno varnost mostov, tudi starih in poškodovanih. Takšne mostove bi bilo treba ob upoštevanju obtežnih shem iz sodobnih pravilnikov za mostove pogo- sto zapreti ali jim omejiti prometno obtežbo. Predstavljene so metode, s katerimi iz podatkov WIM izračunamo karakteristične vrednosti notranjih statičnih količin. Posebej smo analizirali metodo konvolucije in rezultate primerjali z rezultati ekstrapolacije ekstremnih vrednosti, najbolj pogostega postopka za napovedovanje maksimalnih pričakovanih vplivov prometa v izbranem obdobju, ter rezultati obsežnih numeričnih simulacij. Veliko pozornost smo namenili izbiri vhodnih parametrov ter načinu od- čitavanja karakterističnih vrednosti, ki bistveno vplivajo na rezultate ekstrapolacij in simulacij. Rezultati kažejo, da daje metoda konvolucije, ki je računsko neprimerno manj zahtevna od ostalih uporabljanih metod, primerljive rezultate. Sočasno so le-ti manj občutljivi za subjektivno izbiro uporabljenih parametrov. Bistveni zaključek analize je tudi, da za zanesljiv račun karakte- rističnih notranjih statičnih količin mostov zaradi prometa potrebujemo s sistemom WIM izmerjene osne pritiske in medosne razdalje vsaj 100.000 tovornih vozil.
Ključne besede: most, tehtanje vozil med vožnjo, notranje statične količine, konvolucija, simulacija, WIM, B-WIM
Objavljeno v DiRROS: 04.12.2023; Ogledov: 209; Prenosov: 82
Celotno besedilo (4,36 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
77. Ultrazvočna preiskava pazduheMaja Podkrajšek, 2004, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci Povzetek: Izhodišča. Predoperativna ultrazvočna preiskava pazduhe je v rokah izkušenega preiskovalca zelo natančna preiskavna metoda za ugotavljanje patološko spremenjenih bezgavk. Zaključki. Če preiskovalec najde patološko bezgavko in jo z ultrazvočno vodeno tankoigelno aspiracijsko biopsijo potrdi, pri bolnici ni potrebno ugotavljati prizadetosti varovalnih bezgavk, ampak kirurg pri istioperaciji odstrani malignom v dojki in vse bezgavke v pazduhi.
Objavljeno v DiRROS: 01.12.2023; Ogledov: 162; Prenosov: 48
Celotno besedilo (650,81 KB) |
78. Rentgenska in ultrazvočna anatomija dojkeMaja Marolt-Mušič, Kristijana Hertl, Maksimiljan Kadivec, Maja Podkrajšek, Simona Jereb, 2004, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci Povzetek: Izhodišča. Mlečna žleza je parna žleza, ki ima modificirane značilnosti žleze znojnice in se razvije v podkožnem tkivu zgornje sprednje strani prsnega koša.Skupaj s kožo jo imenujemo dojka. Zaključki. V mamografskem izvidu ni pomembno, da natančno opredelimo, kakšne strukturne spremembe so v dojki prisotne, saj te predstavljajo histološko opredelitev. Pomembno je, da v izvidu opišemo, kako gosta je struktura dojke in s tem klinika opozorimo, s kakšno verjetnostjo smo izključili patološke spremembe v smislu malignega obolenja. Pri UZ preiskavi je pomemben standarden položaj preiskovanke, kar omogoča ponovljivost preiskave. Pregledovati moramo vse dele dojke, paziti moramo, da ne izpustimo določenega predela. Pomembno je, da v izvidu označimo lego lezije: kvadrant, ura in oddaljenost od mamile.
Objavljeno v DiRROS: 01.12.2023; Ogledov: 162; Prenosov: 56
Celotno besedilo (572,41 KB) |
79. Stanje na področju presejanja raka dojk in vzpostavitev organiziranega programa v SlovenijiIrena Kirar-Fazarinc, Maja Primic-Žakelj, 2004, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci Povzetek: Izhodišča. Epidemiološki podatki kažejo, da preventivne aktivnosti za zgodnje odkrivanje raka dojk v Sloveniji niso učinkovite, saj se umrljivost za rakom dojk ne zmanjšuje. Učinek presejanja, ki je za posameznico takoj očiten, se v zdravju populacije pokaže šele, če je pregledan zadosten delež ciljne populacije žensk, zato je potrebno zajeti v program presejanja vsaj 70 ` deležcilne populacije. Z večanjem deleža bolezni, odkrite na začetni stopnji razvoja se bo povečala možnost ozdravitve, s tem pa se bodo zmanjšali stroški zaradi pozno odkritih primerov rakave bolezni in zaradi prezgodnje smrti. Zakljuc7ci. Obvezno je začetno in dodatno izobraževanje vseh, ki sodelujejo v procesu presejanja raka dojk ter vzpostavitev mehanizmov za zagotavljanje in nadziranje kakovosti. V organiziranih presejalnih programih so potrebna za vsepostopke stroga merila kakovosti.
Objavljeno v DiRROS: 01.12.2023; Ogledov: 148; Prenosov: 58
Celotno besedilo (223,38 KB) |
80. Presejanje za odkrivanje raka dojkKristijana Hertl, Miljeva Rener, Tomaž Vargazon, Maksimiljan Kadivec, Maja Podkrajšek, Maja Marolt-Mušič, Simona Jereb, Miha Čavlek, 2004, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci Povzetek: Izhodišča. Rak dojk (RD) je zaradi visoke incidence v razvitem svetu in v Sloveniji velik zdravstveni in ekonomski problem. Redno mamografsko pregledovanje asimptomatskih žensk (presejanje oz. screening), starih 50-69 let dolgoročno zmanjša umrljivost za RD, ker odkrije raka v zgodnejši fazi. V Sloveniji presejanje ni organizirano tako kot v nekaterih evropskih državah, ampak je oportunistično, ko ženske preventivno prihajajo v centre za bolezni dojk (CBD) na pregled po priporočilu zdravnika ali po lastni želji. Za kakovost delovanja centri nimajo enotnih državnih smernic in nad njihovim delovanjem ni nadzora. Zaključki. Uspešnost presejanja je odvisna od izbora skupine primerne starosti, udeležbe, intervala med posameznimi krogi presejanja, števila projekcij, dvojnega odčitovanja, kontrole kakovosti ter rednega beleženja in analize doseženih rezultatov. Glavne pomanjkljivosti presejanja so napačno pozitivni in napačno negativni izvidi, izpostavljenost ionizirajočem sevanju ter prediagnosticiranost.
Objavljeno v DiRROS: 01.12.2023; Ogledov: 163; Prenosov: 57
Celotno besedilo (639,35 KB) |
