Digitalni repozitorij raziskovalnih organizacij Slovenije

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


Iskalni niz: "avtor" (Jo��t Maja) .

1 - 10 / 487
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Izpust risa Bliska in praznovanje 30-letnice programa LIFE
Maja Sever, 2022, poljudni članek

Ključne besede: ris, doselitev, Slovenija, gospodarjenje z divjadjo
Objavljeno v DiRROS: 11.08.2022; Ogledov: 2; Prenosov: 3
.pdf Celotno besedilo (192,15 KB)

2.
Rast in kakovost metasekvoje (Metasequoia glyptostroboides Hu et Cheng) v živem arhivu pri Ljubljani
Iza Petek, Gregor Božič, Dušan Jurc, Maja Jurc, Kristjan Jarni, Robert Brus, 2022, izvirni znanstveni članek

Povzetek: Analizirali smo živi arhiv metasekvoje (Metasequoia glyptostroboides Hu et Cheng) na obrečnem rastišču ob Savi pri Ljubljani. Osnovan je bil v letih 1993 in 1994 s sadikami, vzgojenimi iz originalnih semen z območja na Kitajskem, kjer je bila vrsta opisana (klasično nahajališče oz. locus classicus). Drevesa v nasadu so bila prvič izmerjena spomladi leta 2000 in nato še leta 2006, spomladi v letu 2020 pa smo meritve ponovili. V starosti 30 let je povprečno drevo merilo v višino 20,7 m, povprečni premer koreninskega vratu na višini debla 0,1 m je znašal 72,3 cm, povprečni premer debla na prsni višini pa 51,4 cm. Ugotovili smo, da je pogostnost reproduktivnih organov, torej storžev in moških cvetov, povezana s premerom in višino drevesa. Užlebljenost debla je zelo variabilna in povezana s premerom, zelo variabilno je tudi zmanjšanje premera z višino. Povezave med omenjenimi znaki in lego drevesa v nasadu nismo ugotovili. Svetloba oziroma lega v nasadu ni edini dejavnik, ki vpliva na lastnosti posameznega drevesa, vzrok je tudi genetska variabilnost med drevesi.
Ključne besede: Metasequoia glyptostroboides, semenski nasad, rast, kakovost, Slovenija
Objavljeno v DiRROS: 11.08.2022; Ogledov: 2; Prenosov: 1
.pdf Celotno besedilo (694,92 KB)

3.
4.
Histology basics and cell death detection in honeybee tissue
Maja Ivana Smodiš Škerl, izvirni znanstveni članek

Povzetek: Honeybees (Apis mellifera L.) inside the hive (nurse workers and other hive bees) and outside the hive (foragers) are exposed to climate and weather changes, various pesticides, pathogens, and malnutrition, mainly entering through the mouth and primarily affecting the digestive tracts of adult bees. To understand and prevent the effects of such external and internal stressors on honeybees, one useful research method is the immunohistochemical method. A basic protocol is described to prepare the midgut (ventriculus) and hypopharyngeal glands (HPGs) of adult bees for histological analysis. A detailed methodology is described to assess the level of cell damage and distinguish necrosis from programmed cell death (apoptosis) as a natural process of tissue regeneration. The results of adult honeybee treatment with oxalic acid and pesticides (insecticide and acaricide) and the determination of cell death in the ventriculus and HPGs are presented. The pros and cons of the methodology are also discussed.
Ključne besede: cell death, honeybee, histology, environment
Objavljeno v DiRROS: 08.07.2022; Ogledov: 91; Prenosov: 16
.pdf Celotno besedilo (1,31 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

5.
Genska terapija v onkologiji, prvi razvojni koraki v Sloveniji
Maja Čemažar, Tanja Dolinšek, Maša Bošnjak, Boštjan Markelc, Urška Kamenšek, Simona Kranjc, Špela Kos, Urša Lampreht Tratar, Katarina Žnidar, Andrej Renčelj, Urška Matkovič, Teja Valant, Kristina Levpušček, Živa Modic, Tilen Komel, Tim Božič, Urša Kešar, Barbara Starešinič, Katja Uršič Valentinuzzi, Monika Štimac, Primož Strojan, Gorana Gašljević, Maja Ota, Aleš Grošelj, Črt Jamšek, Rosana Hudej, Matjaž Peterka, Franc Smrekar, Barbara Hubad, Marjan Hosta, Jaka Kužnik, Alojz Hosta, Damijan Miklavčič, Matej Reberšek, Aleksandra Cvetkoska, Anja Zajc, Janja Dermol-Černe, Nataša Tozon, Nina Milevoj, Alenka Nemec Svete, Gregor Serša, 2022, strokovni članek

Povzetek: Genska terapija postaja čedalje bolj zanimiva tudi v onkologiji. Med aplikacijami je morda najzanimivejša imunostimulacija. Pripravimo lahko plazmidno DNA, ki nosi zapis za različne imunostimulatorne molekule, ki jih vnesemo v celice tumorjev ali normalnih tkiv. Ta tkiva postanejo proizvajalci teh molekul, ki lahko delujejo lokalno ali pa se izločajo tudi sistemsko v krvni obtok. Ker plazmidna DNA ne prehaja celične membrane, so potrebni dostavni sistemi, virusni ali nevirusni. V naših študijah uporabljamo predvsem nevirusni dostavni sistem – elektroporacijo. Interlevkin 12 (IL-12) je eden od zanimivih citokinov, za katerega je znano protitumorsko delovanje s spodbujanjem imunskega odziva in antiangiogenim delovanjem. Namen projekta SmartGene.si je bil pripraviti plazmid z zapisom za interlevkin 12 (plazmid phIL12) in pripraviti vse potrebno za njegovo klinično testiranje za zdravljenje kožnih tumorjev. V konzorciju smo združili moči s partnerji z akademskega in industrijskega področja. Treba je bilo pripraviti plazmid za uporabo v humani onkologiji po zahtevah Evropske agencije za zdravila (EMA). Za prijavo klinične študije na Javno agencijo za zdravila in medicinske pripomočke (JAZMP) smo morali izvesti tudi vse neklinične raziskave o varnosti in učinkovitosti zdravila. Nato je bilo treba razviti postopek priprave zdravila, zagotoviti primerne prostore za pripravo in izvedbo postopka priprave zdravila. V treh letih smo dosegli vse te zastavljene cilje in dobili dovoljenje za izvajanje klinične študije na kožnih tumorjih, ki ga je izdala JAZMP na osnovi pozitivnega mnenja Komisije Republike Slovenije za medicinsko etiko. Zdaj poteka klinična študija faze I preizkušanja plazmida phIL12 na kožnih tumorjih glave in vratu z namenom preveriti varnost in sprejemljivost genskega elektroprenosa plazmida v tumorje. Cilj študije je prav tako določiti primeren odmerek zdravila, ki bi ga v nadaljnji klinični študiji uporabili kot adjuvantno zdravljenje k ablativnim terapijam, kot sta radioterapija ali elektrokemoterapija.
Ključne besede: genska terapija, interlevkin-12, plazmidna DNA, elektroprenos genov, rak kože
Objavljeno v DiRROS: 01.07.2022; Ogledov: 110; Prenosov: 37
.pdf Celotno besedilo (420,40 KB)

6.
Patch testing with the European baseline series and 10 added allergens : single centre study of 748 patients
Mojca Bizjak, Katja Adamič, Nisera Bajrović, Renato Eržen, Maja Jošt, Peter Kopač, Mitja Košnik, Nika Lalek, Mihaela Zidarn, Dejan Dinevski, 2022, izvirni znanstveni članek

Povzetek: Background. The European baseline series (EBS) of contact allergens is subject to change. An allergen is considered for inclusion when routine patch testing of patients with suspected contact dermatitis results in ≥ 0.5% prevalence rate. Objectives. We aimed to determine the frequency of sensitizations to 30 EBS allergens and 10 locally added allergens. Additionally, we assessed the strength and evolution of reactions to all tested allergens and co-reactivity of additional allergens. Methods. Patch testing with our baseline series of 40 allergens was done in 748 consecutive adults. Tests were applied to the upper back and removed by patients after 48 hours. Readings were done on day 3 (D3) and D6 or D7 (D6/7). Positive reactions fulfilled the criteria of at least one plus (+) reaction. Retrospective analysis was done. Results. Eight allergens not listed in the EBS had ≥ 0.5% prevalence rate (i.e., cocamidopropyl betaine, thiomersal, disperse blue mix 106/124, 2-bromo-2-nitropropane-1,3-diol, diazolidinyl urea, propylene glycol, Compositae mix II, and dexamethasone-21-phosphate), and 16.6% of positive reactions would have been missed without D6/7 readings. Conclusion. We propose further studies to evaluate whether cocamidopropyl betaine, disperse blue mix 106/124, 2-bromo-2-nitropropane-1,3-diol, diazolidinyl urea, and Compositae mix II need to be added to the EBS.
Ključne besede: allergy and immunology -- diagnosis, hypersensitivity -- diagnosis, skin tests, clinical epidemiology, baseline series, contact sensitization, patch tests, simultaneous reactivity
Objavljeno v DiRROS: 24.06.2022; Ogledov: 79; Prenosov: 14
URL Povezava na datoteko

7.
Solid cancer patients achieve adequate immunogenicity and low rate of severe adverse events after SARS-CoV-2 vaccination
Urška Janžič, Urška Bidovec, Katja Mohorčič, Loredana Mrak, Nina Fokter Dovnik, Marija Ivanović, Maja Ravnik, Marina Čakš, Erik Škof, Jerneja Debeljak, Peter Korošec, Matija Rijavec, 2022, izvirni znanstveni članek

Povzetek: Background: SARS-CoV-2 vaccination in cancer patients is crucial to prevent severe COVID-19 disease course. Methods: This study assessed immunogenicity of cancer patients on active treatment receiving mRNA-based SARS-CoV-2 vaccine by detection of anti-SARS-CoV-2 S1 IgG antibodies in serum, before, after the first and second doses and 3 months after a complete primary course of vaccination. Results were compared with healthy controls. Results: Of 112 patients, the seroconversion rate was 96%. A significant reduction in antibody levels was observed 3 months after vaccination in patients receiving immune checkpoint inhibitors versus control participants (p < 0.001). Adverse events were mostly mild. Conclusion: Immunogenicity after mRNA-based vaccine in cancer patients is adequate but influenced by the type of anticancer therapy. Antibody levels decline after 3 months, and thus a third vaccination is warranted.
Ključne besede: onkološko zdravljenje, imunogenost, osnovno cepljenje mRNA, čvrsti tumorji, anticancer treatment, immunogenicity, mRNA-based vaccination, solid cancer
Objavljeno v DiRROS: 24.06.2022; Ogledov: 127; Prenosov: 39
.pdf Celotno besedilo (2,03 MB)

8.
9.
10.
Iskanje izvedeno v 0.8 sek.
Na vrh