Digital repository of Slovenian research organisations

Search the repository
A+ | A- | Help | SLO | ENG

Query: search in
search in
search in
search in

Options:
  Reset


Query: "author" (Jerina Klemen) .

1 - 10 / 23
First pagePrevious page123Next pageLast page
1.
O domorodnosti alpskega kozoroga v Sloveniji
Andreja Nève Repe, Elena Bužan, Borut Toškan, Jernej Javornik, Boštjan Pokorny, Andrej Arih, Lars Zver, Maruša Prostor, Miha Krofel, Matija Stergar, Klemen Jerina, Hubert Potočnik, Rok Černe, Aleš Poljanec, 2023, professional article

Abstract: Alpski kozorog (Capra ibex) je alpski endemit. Na območju Slovenije naj bi bila vrsta iztrebljena v drugi polovici 17. stoletja, globalno pa je bila zaradi prelova na robu izumrtja konec 19. stoletja. Preživela je le populacija na širšem območju parka Gran Paradiso na skrajnem zahodu Alp v Italiji. Zaradi naselitev in drugih varstvenih programov sedaj alpski kozorog živi v celotnih Alpah, vključno s Slovenijo. Vendar pri nas njegove populacije nazadujejo in so v zelo slabem stanju, kar je lahko rezultat več dejavnikov. Malo izvornih osebkov ob naselitvah, zgodovinska ozka grla in ločenost kolonij so povzročili parjenje v sorodstvu, kar je slabšalo genetsko stanje populacij in lahko negativno vpliva tudi na demografijo. K številčnemu zmanjševanju vrste so lahko prispevale tudi bolezni. Za dolgoročno ohranitev alpskega kozoroga v Sloveniji so nujni takojšnji aktivni ohranitveni ukrepi, pogoj pa je ustrezna opredelitev izvornosti vrste, saj je (bila) zaradi prejšnjih pomanjkljivih podatkov umeščena med tujerodne. V prispevku na podlagi arheo-zooloških, genetskih in preliminarnih habitatnih analiz utemeljujemo, da je v Sloveniji kozorog domorodna vrsta. V raziskavah smo pokazali, da je vrsta živela na ozemlju zdajšnje Slovenije v poznoantičnem in zgodnje srednjeveškem obdobju. Preliminarno smo določili tudi primernost in povezanost habitata kozoroga v slovenskem alpskem svetu ter nakazali verjetne potrebne ukrepe za ohranitev vrste v Sloveniji.
Keywords: Capra ibex, izvornost vrste, programi varstva, Alpe, habitat, genetika
Published in DiRROS: 09.01.2024; Views: 206; Downloads: 58
.pdf Full text (475,48 KB)

2.
3.
Habitatne značilnosti rastišč divjega petelina (Tetrao urogallus L.) na Uršlji gori
Žiga Repotočnik, Klemen Jerina, Tomaž Mihelič, 2021, original scientific article

Abstract: V Sloveniji je bilo opravljenih le nekaj raziskav habitata rastišč divjega petelina. Taka znanja so pomembna pri določitvi in izvajanju ukrepov za ohranitev oziroma povečanje številčnosti vrste. Namen dela je bil ugotoviti sedanjo aktivnost dvajsetih znanih rastišč divjega petelina na Uršlji gori z bližnjo okolico v primerjavi s prejšnjima popisoma (Adamič, 1986; Čas, 2000) in evidentirati potencialna nova. Prav tako smo želeli ugotoviti, ali so med aktivnimi in opuščenimi rastišči divjega petelina razlike v habitatnih danostih. Popise aktivnosti rastišč smo izvajali po metodi poslušanja pojočih samcev zgodaj zjutraj in beleženja znakov prisotnosti v času rastitve od 1.4. do 20.5. v letih 2019 in 2020. Habitatne značilnosti rastišč smo popisali na treh aktivnih rastiščih in treh opuščenih. Na podlagi dobljenih rezultatov smo ugotovili, da se je število aktivnih rastišč v primerjavi z letoma/če gre samo za ti leti, sicer v letih 1986 in 2000 zelo zmanjšalo (aktivnih le 30 % od vseh znanih). Na rastiščih smo v obeh letih skupno popisali približno trikrat manj aktivnih petelinov, tri neaktivne več ter 2,7-krat manj kokoši kot leta 2000. Iz tega sklepamo, da je na proučevanem območju vrsta ogrožena in lahko v naslednjih nekaj desetletjih izgine z območja, če se bo trend številčnosti še naprej manjšal. Delež opuščenih rastišč je bil večji v gozdovih z nižjo nadmorsko višino (pod 1200 m). Evidentirali nismo nobenega novega rastišča, so se pa centri aktivnih rastišč v primerjavi z zadnjim popisom spremenili v prostoru. Ugotovili smo razlike v habitatnih danostih med obema tipoma rastišč. Za aktivna rastišča je bila značilna velika pokritost tal z zeliščno plastjo (85 %, od tega 24 % jagodičja), več mravljišč, redkejši sklep sestoja (40-60 % zastrte površine), večja vidljivost pri tleh ter večji delež starejših iglastih sestojev v primerjavi z opuščenimi. Vidljivost pri tleh in delež drevesnih vrst glede na naše ugotovitve nista bistveno vplivala na aktivnost rastišč.
Keywords: divji petelin, Tetrao urogallus L., Uršlja gora, aktivnost rastišč, habitatne značilnosti rastišč
Published in DiRROS: 26.10.2021; Views: 1032; Downloads: 306
.pdf Full text (765,89 KB)

4.
Reconstruction of brown bear population dynamics in Slovenia in the period 1998-2019 : ǂa ǂnew approach combining genetics and long-term mortality data
Klemen Jerina, Andrés Ordiz, 2021, original scientific article

Abstract: Reliable data and methods for assessing changes in wildlife population size over time are necessary for management and conservation. For most species, assessing abundance is an expensive and labor-intensive task that is not affordable on a frequent basis. We present a novel approach to reconstructing brown bear population dynamics in Slovenia in the period 1998-2019, based on the combination of two CMR non-invasive genetic estimates (in 2007 and 2015) and long-term mortality records, to show how the latter can help the study of population dynamics in combination with point-in-time estimates. The spring (i.e. including newborn cubs) population size estimate was 383 (CI: 336-432) bears in 1998 and 971 (CI: 825-1161) bears in 2019. In this period, the average annual population growth rate was 4.5 %. The predicted population size differed by just 7 % from the non-invasive genetic size estimate after eight years, suggesting that the method is reliable. It can predict the evolution of the population size under different management scenarios and provide information on key parameters, e.g. background mortality and the sex- and age-structure of the population. Our approach can be used for several other wildlife species, but it requires reliable mortality data over time.
Keywords: genetic estimates of population size, mortality records, population monitoring, population size, predictive modelling, brown bear
Published in DiRROS: 28.03.2021; Views: 4007; Downloads: 2345
.pdf Full text (1005,41 KB)
This document has many files! More...

5.
Metoda štetja kupčkov iztrebkov kot optimalen način ocenjevanja relativnih gostot jelenjadi na lokalni ravni
Urša Fležar, Klemen Jerina, 2020, original scientific article

Abstract: Vedno boljše poznavanje pomena parkljarjev za ekosistem in človeka ter hkrati širjenje teh živalskih vrst v evropskem prostoru prinaša potrebo po nadgrajevanju in izpopolnjevanju načinov njihovega upravljanja. V Sloveniji se je v zadnjih letih zaradi stopnjevanja konfliktov interesov gozdarske, lovske in kmetijske stroke pojavila potreba po natančnejšem poznavanju številčnosti domorodnih vrst parkljarjev, še posebno jelenjadi (Cervus elaphus). V tem prispevku smo opredelili metodo štetja kupčkov iztrebkov s predhodnim čiščenjem kot najbolj optimalno metodo za ugotavljanje lokalnih gostot jelenjadi in podrobno razložili metodološke korake za uspešno načrtovanje in izvedbo metode na terenu. Zaključili smo s primerom izvedbe metode v LPN Kompas Peskovci in predstavili rezultate gostot jelenjadi in srnjadi (Capreolus capreolus) na omenjenem območju, pridobljenimi z metodo štetja kupčkov iztrebkov.
Keywords: prostoživeči parkljarji, jelenjad, Cervus elaphus, srnjad, Capreolus capreolus, štetje kupčkov iztrebkov, upravljanje prostoživečih živali, monitoring, LPN Kompas Peskovc
Published in DiRROS: 14.12.2020; Views: 1560; Downloads: 475
.pdf Full text (320,21 KB)

6.
7.
Pregled metod za določanje številčnosti prostoživečih parkljarjev
Katarina Flajšman, Urša Fležar, Boštjan Pokorny, Klemen Jerina, 2019, original scientific article

Abstract: Poznavanje absolutne in/ali relativne številčnosti prostoživečih parkljarjev je eden pomembnejših vhodnih podatkov, ki nam omogoča njihovo učinkovito trajnostno upravljanje. V večjem delu Slovenije so prostoživeči parkljarji gospodarsko, motivacijsko in ekološko najpomembnejša skupina divjadi. V procesu njihovega upravljanja trenutno ni uveljavljenih standardnih in rutinskih metod, na podlagi katerih bi lahko zanesljivo ocenjevali absolutno in/ali relativno številčnost na vsakoletni ravni. Metod za spremljanje številčnosti populacij prostoživečih parkljarjev je veliko; pri izbiri najustreznejše je treba upoštevati določene kriterije. Najpomembnejši kriteriji za izbiro metode so obravnavana vrsta parkljarjev, značilnosti habitata, velikost območja, gostota populacije, možnost kontrole in nenazadnje tudi stroški. V Sloveniji je bila za ocenjevanje številčnosti srnjadi in jelenjadi že v rabi metoda štetja kupčkov iztrebkov, poleg katere bi bila primerna tudi metoda kilometrskega indeksa. Pri divjem prašiču za najbolj zanesljive metode veljajo uporaba foto pasti, štetje na pogonih in daljinsko vzorčenje s pomočjo termovizije, pri gamsu pa štetje s tal in monitoring iz zraka.
Keywords: parkljarji, gostota populacije, številčnost populacije, metode za ocenjevanje številčnosti, metode za ocenjevanje gostote
Published in DiRROS: 08.07.2019; Views: 6867; Downloads: 9468
URL Link to full text
This document has many files! More...

8.
Action A3 : analysis of spatial connectivity and preparation of environmental impact assessment guidelines : prepared within A3 action of LIFE DINALP BEAR Project (LIFE13 NAT/SI/0005)
Mariano Rodriguez Recio, Klemen Jerina, Felix Knauer, Anja Molinari-Jobin, Claudio Groff, Đuro Huber, Paolo Molinari, Luca Pedrotti, Stefano Filacorda, 2018, final research report

Abstract: As for other large carnivores in Europe, the brown bear shows a trend of recovering under different management scenarios. However, this recovery comes with specific biological and conservation requirements at individual and population levels often followed by conflicts in a highly humanized continent. To foresee conflicts with humans and to facilitate decisionmaking, spatially-explicit research is required to identify potential habitats and the connectivity of fragmented bear populations. First, we conducted multiscale modeling based on scale-integrated resource selection functions (SRSFs) to identify drivers shaping the spaceuse of three bear populations/demographic units (Trentino-Swiss, pre-Alps, and Dinaric), and across 3 scales of space (population distribution, home range establishment, and use of individual home range). Secondly, we also conducted an analysis of the connectivity patterns of suitable habitat patches (nodes) to identify the potential importance of each node to contribute to individual mobility, survival, and population connectivity. Lastly, to support further environmental impact assessment analyses, we identified the most plausible least-cost paths connecting different areas of the same large patch with itself and surrounding patches. Using topographic, landcover, and anthropogenic predictors, our analytical approach transcended from scale dependence bias to produce a predictive map on habitat suitability while delivered information on habitat selection trends for each population. Bears mostly selected forest habitats in all the populations; however, habitat selection differed for the other variables among populations and scales, especially in the Trentino area where the species selected the most intricate topography. Predictive maps revealed a broad range of suitable but fragmented patches of bear habitat. The largest and most important patches for connectivity occurred in the current distribution range of the species, with the most suitable habitat lying in the pre-Alpine and Dinaric populations. Connecting viable patches to host female homeranges is possible through stepping-stone patches of corridors reachable within the estimated dispersal distance of females. Unified transnational decision-making is required for the conservation of stepping-stone patches, facilitate bear mobility, and ultimately connect bear populations.
Published in DiRROS: 01.07.2019; Views: 2156; Downloads: 909
.pdf Full text (6,88 MB)
This document has many files! More...

9.
10.
Search done in 0.26 sec.
Back to top