Digital repository of Slovenian research organisations

Search the repository
A+ | A- | Help | SLO | ENG

Query: search in
search in
search in
search in

Options:
  Reset


Query: "author" (Jelenko Ur��ka) .

1 - 10 / 12
First pagePrevious page12Next pageLast page
1.
Prehrana pri bolnikih z ileostomo
Urška Jelenko, Denis Mlakar-Mastnak, 2015, dictionary, encyclopaedia, lexicon, manual, atlas, map

Keywords: enakovredna živila, prehranski dodatki, prehranjevalne motnje, prehranjenost, živila, zdravstveni nasveti
Published in DiRROS: 08.06.2020; Views: 1212; Downloads: 424
.pdf Full text (1,15 MB)

2.
Prehrana pri bolnikih s kolostomo
Urška Jelenko, Denis Mlakar-Mastnak, 2015, dictionary, encyclopaedia, lexicon, manual, atlas, map

Keywords: enakovredna živila, prehranski dodatki, prehranjevalne motnje, prehranjenost, živila, zdravstveni nasveti
Published in DiRROS: 08.06.2020; Views: 1265; Downloads: 436
.pdf Full text (617,70 KB)

3.
4.
5.
Prehrana pri kolostomi
Urška Jelenko, Denis Mlakar-Mastnak, 2017, dictionary, encyclopaedia, lexicon, manual, atlas, map

Abstract: Med operacijo vam je kirurg zaradi odstranitve obolelega dela črevesa naredil odprtino na debelem črevesu, njegov preostali del pa izpeljal na trebušno steno. Ko je na zunanjo površino trebuha izpeljana odprtina debelega črevesa, govorimo o kolostomi.
Keywords: požiranje, motnje, prehranska podpora
Published in DiRROS: 13.12.2017; Views: 2829; Downloads: 558
.pdf Full text (1,01 MB)

6.
Prehrana in vnos tekočine pri ileostomi
Urška Jelenko, Denis Mlakar-Mastnak, 2017, dictionary, encyclopaedia, lexicon, manual, atlas, map

Abstract: Med operacijo vam je kirurg zaradi odstranitve obolelega dela črevesa naredil odprtino na tankem črevesu, njegov preostali del pa izpeljal na trebušno steno. Ko je izpeljana odprtina tankega črevesa v predelu ileuma, govorimo o ileostomi. Ko je debelo črevo odstranjeno v celoti, govorimo o trajni ileostomi. Ko pa je debelo črevo le za določen čas izključeno iz prebave govorimo o začasni ileostomi.
Keywords: požiranje, motnje, prehranska podpora
Published in DiRROS: 13.12.2017; Views: 2763; Downloads: 586
.pdf Full text (969,90 KB)

7.
8.
Reproductive potential of Roe Deer (Capreolus capreolus L.) : review of the most important influential factors
Katarina Flajšman, Ida Jelenko Turinek, Helena Poličnik, Boštjan Pokorny, 2013, original scientific article

Abstract: Evropska srna (Capreolus capreolus L.) je v Sloveniji in tudi drugod po Evropi najpomembnejša lovsko-upravljavska vrsta. Učinkovito upravljanje populacije lahko zagotovimo le na podlagi dobrega poznavanja njene ekologije in osnovnih populacijskih parametrov, ki vplivajo na populacijsko dinamiko vrste. Za čim boljše adaptivno upravljanje s srnjadjo, vključno z ustreznim načrtovanjem poseganja v populacije, je poleg kazalnikov, ki se že uporabljajo v kontrolni metodi, zelo želeno tudi poznavanje variabilnosti razmnoževalnega potenciala, tj. stopnje oplojenosti samic, velikosti legel in spolnega razmerja zarodkov. Dejavniki, ki vplivajo na razmnoževalni potencial vrste, so lahko individualni (še zlasti fenotip samic, tj. velikost, telesna masa, fizična kondicija), populacijski (npr. populacijske gostote, demografskastruktura, socialni stres, genetske značilnosti) in okoljski (kakovost habitata, vremenske razmere, medvrstne interakcije itn.). Dejanski razmnoževalni potencial je posledica naštetih vplivnih dejavnikov in delovanj med njimi, zato se med različnimi populacijami in okolji močno razlikuje. V prispevku je predstavljen pregled evropskih raziskav o vplivu različnih dejavnikov na oplojenost in razmnoževalni potencial srnjadi. Z naraščanjem gostote populacije se praviloma zmanjšuje stopnja oplojenosti samic, prav tako pa se zmanjšuje tudi število mladičev na posamezno srno. Na velikost legla vpliva tudi telesna masa, in sicer se z večanjem telesne mase samic število mladičev na posamezno samico zvišuje. Pri raziskavah vpliva telesne mase na spolno razmerje mladičev pa so različni avtorji prišli do nasprotujočih se rezultatov. Vpliv starosti se kaže v velikosti legla, saj raziskave kažejo na to, da imajo primiparne samice praviloma manjša legla kot odrasle, upad rodnosti pa je povezan tudi s staranjem osebkov. Srnjad iz severnih območij (Skandinavija) ima praviloma večjo telesno maso in posledično tudi večja legla kot srnjad iz južnih območij (npr. Italija, Španija), kar kaže tudi na pomen življenjskega prostora pri reprodukciji srnjadi. Pri nas srnjad živi v širokem gradientu okoljskih dejavnikov in je udeležena tudi v specifičnih medvrstnih interakcijah, ki jih dosedanje raziskave, opravljene v tujini, ne vključujejo. Domače raziskave bi bile dobrodošle, poleg tega pa imamo v Sloveniji tudi izjemne podatkovne baze o odstrelu, masah, spolni in starostni strukturi srnjadi, ki zagotavljajo odlične predpogoje za še boljše razumevanje vplivnih dejavnikov na variabilnost prirastka srnjadi v srednjeevropskem prostoru.
Keywords: evropska srna, srnjad, razmnoževalni potencial, oplojenost srn, zarodki, razmerja mladičev
Published in DiRROS: 12.07.2017; Views: 3689; Downloads: 1909
.pdf Full text (835,22 KB)

9.
10.
Vplivi okoljskih dejavnikov na pojavljanje in prostorsko razporeditev zobne fluoroze pri srnjadi (Capreolus capreolus L.) v vzhodni Sloveniji
Ida Jelenko Turinek, Klemen Jerina, Boštjan Pokorny, 2010, original scientific article

Abstract: Povečane koncentracije fluoridov v okolju negativno vplivajo na številne živalske vrste; ena najbolj vidnih posledic je nepravilni razvoj trdih zobnih tkiv oz. zobna fluoroza. Z ocenjevanjem stopnje zobne fluoroze pri vsej odrasli srnjadi, odvzeti iz vzhodne Slovenije v 10 lovsko-upravljavskih območjih leta 2007 (n = 7.158), izvedbo statističnih analiz v rastrskem GIS okolju z razmeroma veliko prostorsko ločljivostjo (1 km2) ter s kartografskim prikazom smo želeli: (i) ugotoviti razlike v pojavnosti in stopnji zobne fluoroze pri srnjadi različnih območij vzhodne Slovenije; (ii) določiti vpliv glavnih virov emisij na stopnjo in pojavnost zobne fluoroze; (iii) določiti najpomembnejše okoljske dejavnike, ki vplivajo na pojavnost zobne fluoroze. Ugotovili smo, da vzhodna Slovenija na splošno s fluoridi ni onesnažena, saj se zmerna in močna fluoroza pojavljata pri manj kot 1 % vzorcev; 84 % vzorcev ni kazalo fluoroze. Le v okolici največjega vira fluoridov v Sloveniji (tovarna aluminija) je večje območje velike obremenjenosti okolja s flouridi. Z multivariatnimi statistikami smo ugotovili, da na pojavnost in stopnjo fluoroze vplivajo: (i) oddaljenost od največjega vira emisij (94,6 % pojasnjene variance); (ii) starost srnjadi (5 % pojasnjene variance); (iii) oddaljenost od najbližjega gozdnega roba (0,7 % pojasnjene variance).
Keywords: fluoridi, zobna fluoroza, srnjad, bioindikatorji, okoljski dejavniki, GIS
Published in DiRROS: 12.07.2017; Views: 3181; Downloads: 1340
.pdf Full text (1,80 MB)

Search done in 0.61 sec.
Back to top