11. Fungal and bacterial communities in spruce wood samples exposed to outdoors environmental conditionsTijana Martinović, Marko Bajc, Nejc Thaler, Miha Humar, Hojka Kraigher, Barbara Kraigher, 2015, objavljeni povzetek znanstvenega prispevka na konferenci Ključne besede: degradacija lesa, konstrukcijski les, glive, bakterije
Objavljeno v DiRROS: 03.11.2021; Ogledov: 861; Prenosov: 280
 Celotno besedilo (1,05 MB) |
12. Vpliv podnebnih sprememb na dinamiko glivnega razkroja lesa v SlovenijiMiha Humar, Boštjan Lesar, Davor Kržišnik, 2021, izvirni znanstveni članek Povzetek: Intenziteta glivnega razkroja je v največji meri odvisna od vrste lesa, temperature in padavinskih dogodkov. Če želimo oceniti življenjsko dobo in intervale vzdrževanja lesenih objektov, moramo oceniti, kako se bo v določenem okolju les obnašal. V ta namen so nam na voljo raznoliki modeli. V praksi se največ uporablja pristop, ki ga je razvil Theodore Scheffer. Scheffer je predlagal klimatski indeks (Schefferjev klimatski indeks - SCI), ki temelji na številu padavinskih dni in povprečni mesečni temperaturi. Na podlagi teh klimatskih podatkov smo izračunali Schefferjev klimatski indeks za izbrane lokacije v Sloveniji. Rezultati analize klimatskih razmer kažejo, da je Schefferjev klimatski indeks v večini analiziranih krajev v Sloveniji višji, kot je bil pred desetletji. Intenziteta razkroja se je povečala v vseh analiziranih krajih z izjemo Portoroža. Največje zvišanje Schefferjevega klimatskega indeksa smo zaznali v Ratečah.
Ključne besede: les, Schefferjev klimatski indeks, razkroj, podnebne spremembe, temperatura, padavinski dogodki
Objavljeno v DiRROS: 17.08.2021; Ogledov: 3477; Prenosov: 2050
Celotno besedilo (1004,81 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
13. |
14. Gostota lesa - metode določanja in pomen pri razvoju gozdno lesnega biogospodarstvaDomen Arnič, Miha Humar, Davor Kržišnik, Luka Krajnc, Peter Prislan, 2021, izvirni znanstveni članek Povzetek: Gostota lesa je fizikalna lastnost, ki je enostavno določljiva in nakazuje na številne druge lastnosti lesa in s tem tudi na njegovo uporabnost v lesno-predelovalni industriji, gradbeništvu ali energetiki. Ker je odvisna od vlažnosti ter poroznosti, se v stroki pojavljajo različne definicije gostot lesa, med katerimi je največkrat uporabljena gostota lesa v absolutno suhem stanju. Namen prispevka je predstavitev različnih načinov določanja gostote lesa ter pomen hitrega in natančnega določanje tega parametra kakovosti pri razvoju gozdno lesnega biogospodarstva. V stroki obstaja več neposrednih in posrednih metod določanja gostote; najbolj običajen in razširjen je volumetrični pristop, sledi postopek ocenjevanja gostote s penetrometrom, rezistografom, visokofrekvenčno denzitometrijo, rentgenskimi žarki, infrardečo spektroskopijo ter mikrovalovi. Les je surovina, ki ji bo v prihodnosti pomen še naraščal, saj je ključna za razvoj trajnostnega biogospodarstva. Natančno in pravočasno določanje gostote lesa bo omogočalo ustrezno razporejanje in usmerjanje tokov te surovine med posameznimi konvencionalnimi in novimi sektorji (področji rabe) in posledično bolj učinkovito in trajnostno rabo.
Ključne besede: lastnosti lesa, gostota lesa, rezistograf, penetrometer, rentgenska denzitometrija, visokofrekvenčna denzitometrija, gozdno lesno biogospodarstvo
Objavljeno v DiRROS: 28.03.2021; Ogledov: 4117; Prenosov: 2480
Celotno besedilo (2,07 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
15. Ovrednotenje in karakterizacija biomaseDarja Stare, Špela Ščap, Rok Mihelič, Sara Mavsar, Mateja Mešl, Miha Humar, Ilja Gasan Osojnik Črnivec, Nina Barbara Križnik, Blaž Likozar, Primož Oven, Luka Juvančič, 2020, elaborat, predštudija, študija Ključne besede: biogospodarstvo, biomasa, razpoložljivost biomase, izkoriščenost potencialov
Objavljeno v DiRROS: 16.03.2021; Ogledov: 1108; Prenosov: 485
Celotno besedilo (2,10 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
16. |
17. Spremljanje vlažnosti lesene strehe golobarske žičnice - preliminarni rezultatiMiha Humar, Boštjan Lesar, 2020, izvirni znanstveni članek Povzetek: Lesene strehe so v Sloveniji tradicionalne. V časih Valvazorja so bile značilne za pomembnejše stavbe, danes pa se uporabljajo predvsem za kritje planšarskih stanov in objektov v hribovitih predelih severozahodne Slovenije. Ker je lesena kritina draga, želimo življenjsko dobo kritine podaljšati z izbiro materiala in izvedbo detajlov. Streho Golobarske žičnice smo pokrili s strešniki, izdelanimi iz lesa smreke (Picea abies) in macesna (Larix decidua). Del smrekovih strešnikov je bil termično modificiran in/ali obdelan z vodno emulzijo voskov. S spodnje strani smo v nekaj strešnikov zarezali utore, s tem povečali površino lesa in pospešili sušenje po padavinskih dogodkih. Na strešnike smo namestili opremo za spremljanje vlažnosti lesa. Na podlagi polletnega spremljanja vlažnosti lesa lahko sklepamo, da utori močno skrajšajo čas, ko je vlažnost strešnikov primerna za razkroj. Še bolje se obnese, če strešnike z utori premažemo z vodno suspenzijo voska. Do podobnih zaključkov lahko pridemo tudi pri termično modificiranem lesu.
Ključne besede: les, termična modifikacija, monitoring, vlažnost lesa, klima materiala
Objavljeno v DiRROS: 20.08.2020; Ogledov: 5598; Prenosov: 1674
 Povezava na celotno besedilo
Gradivo ima več datotek! Več... |
18. The effect of Eutypella parasitica on the wood decay of three maple speciesAna Brglez, Barbara Piškur, Miha Humar, Jožica Gričar, Nikica Ogris, 2020, izvirni znanstveni članek Povzetek: Eutypella parasitica R.W. Davidson & R.C. Lorenz is the causative agent of Eutypella canker of maple, a destructive disease of maples in Europe and North America. The fungus E. parasitica is known to cause wood stain and decay. However, it is not known how effectively it decomposes the wood of the most widespread maple species in Europe. Wood samples of Acer pseudoplatanus L., A. platanoides L., and A. campestre L. were exposed to four isolates of E. parasitica and nine other fungal species for comparison, according to the modified EN 113 standard. After 15 weeks of incubation, mass loss and microscopical analysis of samples showed evidence of colonization and different wood decay potentials among fungal species. A highly significant positive correlation was found between mass loss and moisture content for all fungal species. Similarly, the measured cell wall thickness correlated well with the calculated mass loss of the samples. On average, the fungal species caused the lowest mass loss in A. pseudoplatanus (10.0%) and the highest in A. campestre (12.6%) samples. Among the samples exposed to E. parasitica isolates, the highest mass loss was recorded in A. pseudoplatanus (6.6%). Statistical analysis showed significant differences in mass loss and moisture content between different E. parasitica isolates. Based on the results of staining, we discuss the type of decay caused by E. parasitica. Although E. parasitica isolates caused smaller mass loss of samples compared to other more effective decay species, we should not disregard its capability of degrading maple wood. Because E. parasitica usually infects the lower portion of the trunk, which is the largest and most valuable part of the tree, any damage can cause significant economic and resource loss.
Ključne besede: wood decay, mass loss, moisture content, mini-block test, decay test, Acer spp., Eutypella parasitica, fungi, light microscopy, scanning electron microscopy
Objavljeno v DiRROS: 13.07.2020; Ogledov: 1768; Prenosov: 1217
Celotno besedilo (8,28 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
19. Tehnična in estetska življenjska doba lesaMiha Humar, Boštjan Lesar, Davor Kržišnik, 2020, pregledni znanstveni članek Povzetek: Les na prostem je izpostavljen delovanju biotskih in abiotskih dejavnikov razkroja. V naravi so ti procesi zaželeni, kadar pa les uporabljamo v komercialne namene, želimo razkroj čim bolj upočasniti. V primeru razvrednotenja lesa pa moramo lesene elemente zamenjati. Lesene izdelke praviloma menjamo zaradi estetskih razlogov ali nedoseganja tehničnih zahtev. V tem prispevku opisujemo najpomembnejše mehanizme in razloge za razgradnjo lesa na prostem, naravno odpornost lesa in sodobne rešitve za zaščito. Na koncu so predstavljeni ključni rezultati o obnašanju lesa na terasi lesenega modelnega objekta na Oddelku za lesarstvo. Terasa ponazarja podobno izpostavitev kot mostovi, pohodne površine oziroma streha, zato je primerna kot odličen prikaz obnašanja lesa na prostem.
Ključne besede: les, odpornost lesa, življenjska doba lesa, razkroj, barvne spremembe, lesne glive
Objavljeno v DiRROS: 01.04.2020; Ogledov: 4139; Prenosov: 3125
Celotno besedilo (1,07 MB) |
20. Mikroklimatske razmere v ladijskem kontejnerjuMiha Humar, Davor Kržišnik, Boštjan Lesar, 2019, izvirni znanstveni članek Povzetek: V ladijskem kontejnerju smo spremljali mikroklimatske razmere (relativna vlažnost zraka in temperatura). Kontejner je bil napolnjen s tehnično sušenim smrekovim lesom (Picea abies). Zabojnik je bil na desettedenski poti med Slovenijo in Japonsko. Vzporedno s tem smo v laboratorijskih razmerah določili odpornost lesa smreke proti glivam modrivkam in glivam plesnim. Z analizo dinamične sorpcije vodne pare (DVS) smo določili sorpcijske lastnosti lesa. Na lesnih površinah, ki so bile izpostavljene klimi z relativno zračno vlažnostjo nad 93 %, so se razvila glivna obarvanja. Rezultati laboratorijskih testov so v skladju z meritvami v ladijskem kontejnerju. Relativna zračna vlažnost v kontejnerju je bila nižja od 93 %, zato na transportiranem lesu nismo opazili znakov plesnenja.
Ključne besede: smrekov les, relativna zračna vlažnost, temperatura, glive modrivke, glive plesni
Objavljeno v DiRROS: 08.08.2019; Ogledov: 2665; Prenosov: 786
Celotno besedilo (252,15 KB) |
