Digitalni repozitorij raziskovalnih organizacij Slovenije

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


Iskalni niz: "avtor" (Hribernik Ne��ka) .

1 - 10 / 28
Na začetekNa prejšnjo stran123Na naslednjo stranNa konec
1.
Obravnava driske
Nena Golob, Nežka Hribernik, Andrej Žist, 2023, samostojni strokovni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji

Ključne besede: paliativna oskrba, onkologija, bolniki
Objavljeno v DiRROS: 24.05.2023; Ogledov: 254; Prenosov: 59
.pdf Celotno besedilo (118,08 KB)

2.
Obravnava slabosti in bruhanja
Andrej Žist, Nežka Hribernik, Maja Ebert Moltara, 2023, samostojni strokovni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji

Ključne besede: paliativna oskrba, onkologija, bolniki
Objavljeno v DiRROS: 24.05.2023; Ogledov: 227; Prenosov: 73
.pdf Celotno besedilo (115,10 KB)

3.
Klinični primer bolnice z BRAF V600 mutiranim kožnim melanomom z zasevki v malih možganih in pljučih
Karla Berlec, Nežka Hribernik, 2023, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci

Povzetek: Možganske metastaze pri bolnikih z malignim melanomom so pogoste in povezane s slabšo prognozo. Priporoča se multimodalno zdravljenje. V primeru možganskih metastaz prihaja v poštev poleg sistemskega zdravljenja z imunoterapijo ali tarčno terapijo, še kiruško in zdravljenje s stereotaktičnim obsevanjem. Med kombiniranim zdravljenjem lahko pride do številnih zapletov, na katere moramo biti pozorni. V prispevku je opisano multidisciplinarno zdravljenje bolnice z metastatskim kožnim melanomov, z zasevki v malih možganih in pljučih.
Ključne besede: rak kože, melanom, sistemsko zdravljenje
Objavljeno v DiRROS: 17.05.2023; Ogledov: 261; Prenosov: 115
.pdf Celotno besedilo (242,56 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

4.
Sistemsko zdravljenje melanomskih bolnikov z zasevki v centralnem živčnem sistemu
Nežka Hribernik, 2023, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci

Povzetek: Bolniki z metastatskim melanomom, ki imajo možganske zasevke, so posebna podskupina melanomskih bolnikov z zelo slabim preživetjem. Pri obravnavi teh bolnikov je ključen multidisciplinaren pristop, ki vključuje tako lokalno zdravljenje (nevrokirurgija, radioterapija) kot specifično sistemsko onkološko zdravljenje. Z novimi možnostmi lokalne in sistemske terapije so se preživetja bolnikov z možganskimi zasevki izboljšala. Glede zaviralcev imunskih kontrolnih točk je kombinirana imunoterapija s PD-1/ CTLA 4 protitelesi uspešnejša napram mono-imunoterapiji. S kombinirano imunoterapijo je bil v randomiziranih kliničnih raziskavah pri bolnikih z asimptomatskimi možganskimi zasevki ugotovljen visok odgovor na zdravljenje. Ugotavljali so dolgotrajne remisije. Pri bolnikih s simptomatskimi možganskimi zasevki, ki so potrebovali sistemski glukokortikoid, tega uspeha niso beležili. Glede tarčne terapije z BRAF in MEK zaviralci je bil pri kombinaciji dabrafeniba in trametiniba dokazan hiter in visok delež odgovorov, vključno pri bolnikih, ki so prejemali sistemski glukokortikoid. Žal pa je bilo trajanje odgovorov kratko, povprečno manj kot 6 mesecev. Raziskujejo se novi načini zdravljenja, ki bodo dodatno izboljšali preživetja teh bolnikov.
Ključne besede: rak kože, melanom, sistemsko zdravljenje
Objavljeno v DiRROS: 17.05.2023; Ogledov: 245; Prenosov: 100
.pdf Celotno besedilo (232,50 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

5.
Imunsko pogojeni neželeni učinki
Nežka Hribernik, 2023, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci

Povzetek: Specifično sistemsko onkološko zdravljenje z zaviralci imunskih nadzornih točk dokazano podaljša celokupno preživetje in izboljša kakovost življenja bolnikov z različnimi vrstami raka. Število bolnikov, ki se zdravi s to vrsto imunoterapije, strmo narašča. Zaviralci imunskih nadzornih točk lahko povzročijo posebno vrsto neželenih učinkov, imenovanih imunsko pogojeni neželeni učinki. Ti so posledica prekomerne aktivacije imunskega sistema. Lahko privedejo do resnih in celo življenje ogrožajočih zapletov, čeprav so v večini blage do zmerne stopnje. Prizadet je lahko kateri koli organ. Ključno pri njihovi obravnavi ostaja hitra prepoznava, ustrezno zdravljenje in večje ozaveščanje med kliniki različnih področij in bolniki ter njihovimi svojci.
Ključne besede: imunoterapija, onkologija, onkološko zdravljenje
Objavljeno v DiRROS: 16.02.2023; Ogledov: 467; Prenosov: 187
.pdf Celotno besedilo (16,12 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

6.
Tumorji prebavil : Standardi in perspektive
2022, zbornik recenziranih znanstvenih prispevkov na domači konferenci

Ključne besede: tumorji, sistemsko zdravljenje, nevroendokrini tumorji, metastatski rak, transplantacija, kemoradioterapija, radioterapija, lokalno napredovali rak, rehabilitacija, limfadenektomija, klinična prehrana, zborniki, elektronske knjige
Objavljeno v DiRROS: 16.01.2023; Ogledov: 603; Prenosov: 362
.pdf Celotno besedilo (25,62 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

7.
Novosti v sistemskem zdravljenju karcinoma požiralnika : klinični primer
Rozala Arko, Nežka Hribernik, 2022, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci

Povzetek: Rak požiralnika sodi med rake prebavil z najslabšo prognozo. V zadnjih letih pa se preživetje bolnikov z rakom požiralnika podaljšuje z vpeljavo novih oblik zdravljenja. Klinične študije so pokazale pomemben doprinos k izboljšanju preživetja ter časa do napredovanja bolezni z uporabo kombinirane kemoterapije z imunoterapijo pri bolnikih z razširjenim rakom požiralnika. Pri bolnikih po resekciji raka požiralnika pa na klinični pomembnosti pridobiva dopolnilno zdravljenje z nivolumabom. Kvalitetna obravnava bolnikov z rakom požiralnika je multidisciplinarna ter vključuje tako prehransko, kirurško, radio-terapevtsko, sistemsko ter paliativno obravnavo. Pričujoči prispevek nam poda primer bolnika z loko-regionalno boleznijo raka požiralnika, ki je post-operativno prejel dopolnilno terapijo z nivolumabom. Drugi primer pa opisuje bolnika z razširjeno boleznijo raka ezofagogastričnega stika, ki je prejel kombinirano kemoterapijo z imunoterapijo z nivolumabom.
Ključne besede: rak požiralnika, sistemsko zdravljenje, rak prebavil
Objavljeno v DiRROS: 12.01.2023; Ogledov: 472; Prenosov: 104
.pdf Celotno besedilo (86,18 KB)

8.
Novosti v sistemskem zdravljenju karcinoma požiralnika
Nežka Hribernik, 2022, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci

Povzetek: Rak požiralnika je po incidenci in umrljivosti med desetimi najpogostejšimi raki in eden od rakov z najslabšo prognozo. V zadnjih letih so bile na področju specifičega sistemskega zdravljenja raka požiralnika stadija III in IV objavljene nove klinične raziskave, ki bodo na kratko predstavljene v tem prispevku. Poleg citostatskega zdravljenja je sedaj pri bolnikih z metastatsko obliko raka in visoko izraženostjo PD-L1 indicirano kombinirano sistemsko zdravljenje z kemoterapijo in zaviralcem imunskih nadzornih točk. Pri bolnikih po radikalnem zdravljenju s kemoradioterapijo in resekcijo, brez doseženega patološkega popolnega odgovora, pa je indicirano enoletno zdravljenje z nivolumabom.
Ključne besede: rak požiralnika, sistemsko zdravljenje, rak prebavil
Objavljeno v DiRROS: 10.01.2023; Ogledov: 392; Prenosov: 87
.pdf Celotno besedilo (181,53 KB)

9.
Imunoterapevtski pristopi pri zdravljenju limfoproliferativnih bolezni
Marko Boc, 2022, druge monografije in druga zaključena dela

Ključne besede: limfomi, imunoterapija, limfoproliferativne bolezni
Objavljeno v DiRROS: 17.11.2022; Ogledov: 554; Prenosov: 202
.pdf Celotno besedilo (15,82 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

10.
The primary and secondary mineral resources of Montenegro and their mapping into the European data model
Slobodan Radusinović, Robert Šajn, Božica Jovanović, Duška Rokavec, Katarina Hribernik, Vasilije Abramović, Matej Draksler, Ivan Danilović, Mia Jovanović, 2022, izvirni znanstveni članek

Povzetek: Primary and secondary mineral resources are of strategic importance to the EU economy. Montenegro, as a country candidate for membership in the EU, is required to follow (and later to implement) European policies, strategies as well as initiatives, including those related to mineral resources and the mining sector. The importance of providing access to mineral raw materials in the future is recognized by the EU, as well as meeting the needs of European industry, maintaining employment and ensuring further development. Considering the overall economic situation in Montenegro, it is important to encourge the mining sector and other industries based on the use of mineral resources in making a greater contribution to the development and sustainability of society as a whole and also increase the share of national GDP. The potential for discovery and utilization of primary and secondary mineral resources in Montenegro is demonstrated. The most important metallic mineral resources are bauxite, lead and zinc, while conventional energy resources include coal (oil and gas potential has yet to be proven). In addition, there are abundant non-metallic mineral raw materials - industrial minerals and construction materials. Secondary mineral resources, especially aluminous red mud (bauxite residue), are also significant and have been the subject of research in recent years. Tailings from flotation processes at operating and abandoned lead and zinc mines might also be of interest for metal recovery. Bottom and flay ash from thermal power plants, slag from steel production, as well as marlstone and limestone from the hanging wall of coal deposits may also have potential. Waste rocks could be used particularly for secondary aggregate production. A database was developed and the most important deposits of primary and secondary mineral resources in Montenegro were mapped during the RESEERVE project. Mineral data were harmonised so as to be INSPIRE compliant. In addition, some novel geochemical exploration results of secondary mineral resources are presented.
Ključne besede: primary and secondary mineral resources, Montenegro, RESEERVE project, European geological data platform (EGDI), INSPIRE
Objavljeno v DiRROS: 16.11.2022; Ogledov: 414; Prenosov: 162
.pdf Celotno besedilo (8,52 MB)

Iskanje izvedeno v 0.33 sek.
Na vrh