Digitalni repozitorij raziskovalnih organizacij Slovenije

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


Iskalni niz: "avtor" (Ho��evar Milan) .

41 - 50 / 176
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
41.
42.
Reconstruction of rockfall activity through dendrogeomorphology and a scar-counting approach : a study in a beech forest stand in the Trenta valley (Slovenian Alps)
Barbara Žabota, Daniel Trappmann, Tom Levanič, Milan Kobal, 2020, izvirni znanstveni članek

Povzetek: Trees represent an important archive that can be used to reconstruct the spatial and temporal patterns of rockfall events. Rockfall impacts can be recorded in the form of anomalies in tree rings and impact scars on the tree stem. In this paper we demonstrate the use of an approach based on counting scars for reconstructing the frequency and spatial pattern of past rockfalls. The approach was applied by counting the visible scars on the stem surface of 52 European beech trees (Fagus sylvatica L.) in the area of the Trenta Valley, Slovenia. The average number of impacts per trees was 7, and the impacts were mostly classified as old, indicating reduced rockfall activity in recent years. The average recurrence interval was 31.8 years, which was reduced by 1.2 years by the application of the conditional impact probability. The spatial pattern of rockfall impacts shows that rockfall activity is higher in the middle part of the studied slope.
Ključne besede: rockfall, natural hazards, dendrogeomorphology, tree rings, stem scars, recurrence interval
Objavljeno v DiRROS: 01.04.2020; Ogledov: 3896; Prenosov: 2987
.pdf Celotno besedilo (1,02 MB)

43.
The influence of abiotic and biotic disturbances on the protective effect of alpine forests against avalanches and rockfalls
Domen Oven, Barbara Žabota, Milan Kobal, 2020, pregledni znanstveni članek

Povzetek: Abiotic and biotic disturbances in alpine forests can reduce forest cover or change the structure of the forest and consequently reduce the protective effect of forest against natural hazards such as avalanches and rockfalls. In this review article, the effect of the main abiotic (forest fire, windthrow, ice break, snow break, avalanche and rockfall) and biotic (insects and pathogens) disturbances in protection forests are presented along with their potential influence on the protective effect of forest against avalanches and rockfalls. In general, natural disturbances negatively affect the protective effect of forest, especially in the case of large-scale and severe events, which in alpine areas are mostly caused by storms, bark beetle outbreaks, avalanches and forest fires. Climate change induced interactions between disturbances are expected to present challenges in the management of protection forests in the future.
Ključne besede: natural disturbances, natural hazards, abiotic disturbances, biotic disturbances, protection forests, protective effect, stand parameters, rockfall, avalanche
Objavljeno v DiRROS: 01.04.2020; Ogledov: 4130; Prenosov: 3250
.pdf Celotno besedilo (893,89 KB)

44.
Kolonoskopija kot diagnostično orodje v presejanju za raka debelega črevesa indanke
Milan Stefanovič, 2011, objavljeni strokovni prispevek na konferenci

Objavljeno v DiRROS: 30.03.2020; Ogledov: 936; Prenosov: 197
.pdf Celotno besedilo (68,49 KB)

45.
Reconstruction of landslide activity using dendrogeomorphological analysis in the Karavanke mountains in NW Slovenia
Domen Oven, Tom Levanič, Jernej Jež, Milan Kobal, 2019, izvirni znanstveni članek

Povzetek: Tree ring eccentricity was used to reconstruct landslide activity in the last 138 years in the Urbas landslide located at Potoška planina in the NW part of the Karavanke Mountains, Slovenia. The research was based on the dendrochronological sampling of Norway spruce (Picea abies (L.) Karst.) in areas of varying landslide intensity. Analysis of a sudden change in the eccentricity index of 82 curved trees concluded that there were 139 growth disturbances and 16 landslide reactivations between 1880 and 2015, with a landslide return period of 8.5 years. Using lidar data, changes in the surface of the digital terrain model (DTM) were compared with changes in the eccentricity index of trees at the same location in the period 2014-2017. On the basis of temporal changes in the eccentricity index and by using spatial interpolation, landslide activity was reconstructed for the period 1943%2015. During this period, landslide intensity increased in the central part of the landslide. Although categorization into seven categories of different stem curvature was proposed, no distinction between categories with respect to their eccentricity index was found.
Ključne besede: landslide activity, dendrogeomorphology, tree ring eccentricity, eccentricity index, digital terrain model, spatial interpolation
Objavljeno v DiRROS: 20.02.2020; Ogledov: 1868; Prenosov: 1334
.pdf Celotno besedilo (9,35 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

46.
Razvoj gozdnih sestojev na nekdanjih novinah v Koprivni
Janez Golob, Milan Golob, David Hladnik, 2019, izvirni znanstveni članek

Povzetek: Na raziskovalnih ploskvah, ki ležijo na nekdanjih novinah na območju katastrske občine Koprivna, smo v septembru leta 2017 opravili šesto zaporedno polno izmero. Gozdovi na raziskovalnih ploskvah so v zasebni lasti in na njih od vzpostavitve le-teh v letu 1960 niso gospodarili. V naravnem sukcesijskem razvoju, ki se je začel pred 70 oziroma 100 leti, je na ploskvah prevladala smreka, spreminjanje sestojnih gostot bi lahko primerjali z Reinekejevem pravilom (SDI) o gostoti sestojev in samoizločanju dreves. Na raziskovalnih ploskvah se lesna zaloga giblje od 566,4 m3/ha do 761,3 m3/ha, temeljnica pa od 48,7 m2/ha do 61,7 m2/ha. Opazili smo skokovito povečanje višinskih krivulj smreke in macesna v sestojih. V neredčenih sestojih prevladujejo drevesa z visokimi neugodnimi vrednostmi dimenzijskega razmerja h/d.
Ključne besede: novinarjenje, raziskovalne ploskve, gozdovi na opuščenih kmetijskih površinah, sukcesijski razvoj
Objavljeno v DiRROS: 29.11.2019; Ogledov: 6577; Prenosov: 2069
URL Povezava na celotno besedilo
Gradivo ima več datotek! Več...

47.
Razvoj gozdnih sestojev na nekdanjih novinah v Koprivni
Janez Golob, Milan Golob, David Hladnik, 2019, izvirni znanstveni članek

Povzetek: Na raziskovalnih ploskvah, ki ležijo na nekdanjih novinah na območju katastrske občine Koprivna, smo v septembru leta 2017 opravili šesto zaporedno polno izmero. Gozdovi na raziskovalnih ploskvah so v zasebni lasti in na njih od vzpostavitve le-teh v letu 1960 niso gospodarili. V naravnem sukcesijskem razvoju, ki se je začel pred 70 oziroma 100 leti, je na ploskvah prevladala smreka, spreminjanje sestojnih gostot bi lahko primerjali z Reinekejevem pravilom (SDI) o gostoti sestojev in samoizločanju dreves. Na raziskovalnih ploskvah se lesna zaloga giblje od 566,4 m3/ha do 761,3 m3/ha, temeljnica pa od 48,7 m2/ha do 61,7 m2/ha. Opazili smo skokovito povečanje višinskih krivulj smreke in macesna v sestojih. V neredčenih sestojih prevladujejo drevesa z visokimi neugodnimi vrednostmi dimenzijskega razmerja h/d.
Ključne besede: novinarjenje, raziskovalne ploskve, gozdovi na opuščenih kmetijskih površinah, sukcesijski razvoj
Objavljeno v DiRROS: 29.11.2019; Ogledov: 1805; Prenosov: 555
URL Povezava na celotno besedilo

48.
49.
50.
Iskanje izvedeno v 0.3 sek.
Na vrh