1. |
2. Postopki za obravnavo bolnic z rakom materničnega vratu v SlovenijiMarjetka Uršič-Vrščaj, Špela Smrkolj, Primož Petrič, Maja Primic-Žakelj, Matej Bračko, Vida Stržinar, Borut Kobal, Branko Cvjetičanin, Andrej Možina, Leon Meglič, Andrej Zore, Barbara Šegedin, Vesna Robič, Albert-Peter Fras, Sonja Bebar, Aleš Vakselj, Milan Baškovič, Astrid Djurišić, Olga Cerar, Iztok Takač, Andraž Dovnik, 2012 Ključne besede: smernice
DiRROS - Objavljeno: 04.06.2020; Ogledov: 961; Prenosov: 0 |
3. Smernice za obravnavo bolnic z rakom materničnega vratu v SlovenijiMarjetka Uršič-Vrščaj, Špela Smrkolj, Primož Petrič, Maja Primic-Žakelj, Matej Bračko, Vida Stržinar, Borut Kobal, Branko Cvjetičanin, Andrej Možina, Leon Meglič, Andrej Zore, Barbara Šegedin, Vesna Robič, Albert-Peter Fras, Sonja Bebar, Aleš Vakselj, Milan Baškovič, Astrid Djurišić, Olga Cerar, Iztok Takač, Andraž Dovnik, 2012 Ključne besede: smernice
DiRROS - Objavljeno: 05.06.2020; Ogledov: 1249; Prenosov: 358
 Celotno besedilo (367,83 KB) |
4. Postopki za obravnavo bolnic z rakom materničnega vratu v SlovenijiMarjetka Uršič-Vrščaj, Špela Smrkolj, Primož Petrič, Maja Primic-Žakelj, Matej Bračko, Vida Stržinar, Borut Kobal, Branko Cvjetičanin, Andrej Možina, Leon Meglič, Andrej Zore, Barbara Šegedin, Vesna Robič, Albert-Peter Fras, Sonja Bebar, Aleš Vakselj, Milan Baškovič, Astrid Djurišić, Olga Cerar, Iztok Takač, Andraž Dovnik, 2012 Ključne besede: smernice
DiRROS - Objavljeno: 09.06.2020; Ogledov: 1184; Prenosov: 366
Celotno besedilo (266,24 KB) |
5. Ocena poškodovanosti dreves z elektronsko paramagnetno resonanco Mn2+ ionovPolona Kalan, Franc Batič, Zorka Stolič, Marjanca Nemec, Milan Valter Schara, 1998 Povzetek: Ocena poškodovanosti dreves z elektronsko paramagnetno resonanco Mn2+ ionov
Ključne besede: elektronska paramagnetna resonanca, EPR Mn2+, smreka, iglica, poškodovanost drevesa, zdravstveno stanje
DiRROS - Objavljeno: 03.11.2021; Ogledov: 309; Prenosov: 95
Celotno besedilo (565,85 KB) |
6. |
7. Analiza hudourniških in erozijskih procesov z uporabo posnetkov brezpilotnih letalnikovMilan Kobal, 2019 Povzetek: Brezpilotni letalniki postajajo vedno pogosteje uporabljena tehnologija pri spremljanju hudourniških in erozijskih procesov. V članku je podrobneje predstavljena uporabnost brezpilotnih letalnikov za spremljanje hudourniških (območje Suhega potoka v Zadnji Trenti) in erozijskih procesov (skalni podor nad vasjo Belca). Snemanje smo izvedli z letalnikoma DJI Phantom 3 Pro ter DJI Mavic Air, talne kontrolne točke zajeli s sprejemnikom GNSS Leica Zeno 20 & Leica GG04 Smart Antenna, oblake točk pa izdelali v programu Pix4Dmapper. Točnost georferenciranja oblakov točk je manjša od 0,016 m (RMSE). Nadmorska višina struge Suhega Potoka v Zadnji Trenti se je glede na leto 2014 zvišala na površini 1,01 ha (v povprečju za 0,31 m) ter glede na leto 2014 znižala na površini 1,31 ha (v povprečju za 0,39 m). Na podlagi razlike digitalnega modela reliefa pred podorom (DMR_0) ter po podoru (DMR_1) sklepamo, da se je na območju skalnega podora Belca skupno porušilo 27068,0 m3 skalnega materiala, in sicer na prvem mestu 18144 m3 in na drugem 8924,2 m3 . Upoštevali smo le območja, kjer se je nadmorska višina znižala za več kot 0,1 m. Uporaba brezpilotnih letalnikov tako v raziskovalnem delu na področju proučevanja hudourniških in erozijskih procesov kot tudi pri ukrepanju in reševanju v primeru različnih naravnih nesreč postaja vedno bolj množična.
Ključne besede: brezpilotni letalniki, slikovno ujemanje, digitalni model reliefa, hudourniki, erozija
DiRROS - Objavljeno: 21.02.2019; Ogledov: 2465; Prenosov: 603
Celotno besedilo (437,93 KB) |
8. Daljnovodne preseke v gozdnem prostoruNataša Buser, Milan Kobal, 2019 Povzetek: Prispevek obravnava vidnost daljnovoda v prostoru in v nadaljevanju prikazuje možnost prilagajanja poseka na koridorju daljnovoda, pri čemer so avtorji upoštevali reliefne razmere in različne simulirane višine drevja (od 5 do 35 m). Kot primer je bil izbran odsek obstoječega 220 kV daljnovoda med Hrušico in Postojnskim poljem (skupna dolžina 11.024 m). Vidnosti so bile izračunane znotraj radija moteče razdalje (4.100 m). Daljnovodni stebri (skupaj 30) so bili vidni s 33 % površine, različno široke preseke (pri določenih višinah drevja 15, 25 in 35 m) so bile v povprečju vidne s 30,3 % območja. Dolžina gozdnega roba in površina potrebnega poseka sta bili največji pri najvišjih simuliranih višinah drevja. Razlike v površini poseka so se večale linearno, medtem ko so se razlike v dolžini gozdnega robu eksponentno zmanjševale z večjimi simuliranimi višinami drevja.
Ključne besede: daljnovodna preseka, vidnost, gozdni rob, krajina, geoinformatika, daljinsko zaznavanje
DiRROS - Objavljeno: 20.03.2019; Ogledov: 2315; Prenosov: 623
Celotno besedilo (317,46 KB) |
9. |
10. Adaptation to climate change in forestry : questionnaire of European Forest Institute to collect information from EU member statesMirko Medved, Hojka Kraigher, Dušan Jurc, Marko Kovač, Primož Simončič, Miran Čas, Špela Planinšek, Anže Japelj, Jaka Klun, Milan Kobal, Nike Krajnc, Lado Kutnar, Mitja Piškur, Tine Premrl, Robert Robek, Iztok Sinjur, Urša Vilhar, 2008 DiRROS - Objavljeno: 12.07.2017; Ogledov: 2838; Prenosov: 717
Celotno besedilo (805,75 KB) |
