Digital repository of Slovenian research organisations

Search the repository
A+ | A- | Help | SLO | ENG

Query: search in
search in
search in
search in

Options:
  Reset


Query: "author" (Ho��evar Marko) .

321 - 330 / 484
First pagePrevious page29303132333435363738Next pageLast page
321.
Rak dojke : kaj morate vedeti
Simona Borštnar, Matej Bračko, Tanja Čufer, Kristijana Hertl, Marko Hočevar, Marija Us-Krašovec, Elga Majdič, Bojana Pajk, Maja Primic-Žakelj, Miljeva Rener, Andreja Cirila Škufca Smrdel, Marjetka Uršič-Vrščaj, Marija Vegelj-Pirc, Janez Žgajnar, 2006, dictionary, encyclopaedia, lexicon, manual, atlas, map

Abstract: Pred vami je druga izdaja knjižice, v kateri vam predstavljamo osnovna dejstva in zmote o raku dojke. Rak dojke je najpogostejši rak žensk. Zaradi sodobnega načina življenja ženske vse manj rojevamo, prvi porod ob kontracepciji odlagamo v poznejše življenjsko obdobje, v pomenopavzi pa se moramo, da smo kos izzivom sodobne družbe, prepogosto zateči še k nadomestnemu hormonskemu zdravljenju.
Keywords: dejavniki tveganja, diagnostika, zdravljenje, rehabilitacija, nasveti
Published in DiRROS: 25.03.2019; Views: 4093; Downloads: 888
.pdf Full text (1,35 MB)

322.
Cetuksimab : dnevnik s praktičnimi navodili za bolnike z rakom debelega črevesa in danke
Janja Ocvirk, Zvezdana Hlebanja, Martina Reberšek, Neva Volk, Jernej Benedik, Marko Boc, Maja Ebert Moltara, Tanja Mesti, 2014, dictionary, encyclopaedia, lexicon, manual, atlas, map

Abstract: Knjižica je namenjena vsem, ki ste zboleli za napredovalim rakom debelega črevesa in danke. Vaš zdravnik onkolog vam za zdravljenje razsejane bolezni lahko predlaga zdravilo cetuksimab, ki se pri začetnem zdravljenju uporablja v kombinaciji z različnimi shemami kemoterapije, v poznejših linijah zdravljenja bolezni pa lahko tudi samostojno.
Keywords: rak debelega črevesa, rak danke, napredovali rak, kemoterapija
Published in DiRROS: 25.03.2019; Views: 2692; Downloads: 745
.pdf Full text (2,03 MB)

323.
Trifluridin/tipiracil za zdravljenje razširjenega raka debelega črevesa in danke : dnevnik za bolnika
2017, dictionary, encyclopaedia, lexicon, manual, atlas, map

Abstract: Zdravilo trifluridin/tipiracil je vrsta kemoterapije za zdravljenje raka, ki spada v skupino zdravil, ki se imenujejo citostatiki (antimetaboliti). Zdravilo se uporablja za zdravljenje odraslih z razširjenim rakom debelega črevesa in danke (razširjenim kolorektalnim rakom).
Keywords: rak debelega črevesa, rak danke, razširjeni rak, kemoterapija, bolniki, navodila
Published in DiRROS: 25.03.2019; Views: 2831; Downloads: 934
.pdf Full text (9,12 MB)

324.
Panitumumab : vodnik pri zdravljenju raka debelega črevesa in danke z zdravilom panitumumab
Janja Ocvirk, Zvezdana Hlebanja, Martina Reberšek, Neva Volk, Marko Boc, Jernej Benedik, Tanja Mesti, Maja Ebert Moltara, 2017, professional monograph

Abstract: Kolorektalni rak je izraz za maligne spremembe v sluznici debelega črevesa in danke. Rak debelega črevesa je pogostejši pri ženskah, rak danke pa pri moških. Najpogosteje se pojavi v srednjih letih in v starosti. Je eden redkih rakov, ki ga lahko s presejalnimi preiskavami (test na okultno kri na blatu in kolonoskopija), predvsem če gre za osebe z velikim tveganjem, zgodaj odkrijemo in tako tudi lažje ter uspešneje zdravimo.
Keywords: rak debelega črevesa, zdravljenje, panitumumab, kemoterapija
Published in DiRROS: 21.03.2019; Views: 2896; Downloads: 768
.pdf Full text (550,45 KB)

325.
Priporočila za obravnavo bolnikov s kožnim melanomom
Marko Hočevar, Primož Strojan, Janja Ocvirk, Martina Reberšek, Marko Boc, Barbara Perić, Boštjan Luzar, Jože Pižem, Olga Blatnik, Katarina Barbara Karner, Tomi Bremec, Tanja Planinšek Ručigaj, 2018, professional article

Abstract: Incidenca melanoma v svetu in Sloveniji še vedno narašča, skupaj z njo pa žal tudi umrljivost. V zadnjem desetletju se je incidenca podvojila. Preživetje se je v zadnjih 20 letih izboljšalo, predvsem zaradi zgodnejšega odkrivanja melanoma in enotnih pristopov v primarnem zdravljenju. Približno 25 % melanomov vznikne v predobstoječem melanocitnem nevusu, večina pa jih nastane de novo. Dejavnike tveganja za nastanek melanoma delimo na genetske in okoljske, pomembna pa je tudi njihova medsebojna interakcija. Med preventivne ukrepe za preprečevanje melanoma uvrščamo zaščito kože pred UV-sevanjem, neuporabo solarijev in redno (samo)pregledovanje kože. Pri prepoznavanju melanoma nam je v pomoč metoda ABCDE: A (asimetrija, angl. asymmetry), B (rob, angl. border), C (barva, angl. colour), D (premer, angl. diameter), E (spreminjanje, angl. evolution). Na melanom posumimo, ko je pigmentna sprememba nesimetrična, z nepravilnimi robovi, sestavljena iz več barv, v premeru večja od 6 mm in se spreminja. Ker je nastanek melanoma povezan z delovanjem UV-žarkov (predvsem pri intermitentnem, občasnem sončenju in sončnih opeklinah), sta pomembni fizična zaščita pred sončnimi žarki (predvsem v mladosti!) in uporaba zaščitnih krem. Samopregledovanje pigmentnih lezij je pomembno, posebej še pri ljudeh s številnimi znamenji, pri svetlolasih in pegastih rdečelascih. Ljudje s srednje velikimi in velikimi kongenitalnimi nevusi potrebujejo redne dermatološke preglede, saj je pri njih doživljenjsko tveganje za nastanek melanoma 2- do 30-odstotno. Zgodnejše prepoznavanje melanoma je možno ob uporabi metode ABCDE za opazovanje nepravilnosti pigmentirane kožne lezije. Razširjenost bolezni pri bolnikih z melanomom določimo po klasifikaciji TNM, pri kateri sta najpomembnejša prognostična dejavnika debelina primarnega tumorja in ulceracija. Prognoza bolnikov s tumorji T1a (debelina < 0,8 mm, brez ulceracije) je zelo dobra (5-letno preživetje je 92,7-odstotno). Pri sumljivih pigmentnih lezijah za potrditev diagnoze naredimo ekscizijsko biopsijo z varnostnim robom 2%5 mm. Zdravljenje primarnega melanoma je kirurško % ekscizija celotne lezije z varnostnim robom, ki je odvisen od debeline primarnega melanoma. Standardiziran patološki izvid je obvezen, saj s tem določimo najpomembnejše prognostične dejavnike. Zdravljenje metastatskih bezgavk je prav tako kirurško. Klinično okultne metastatske bezgavke dokažemo z biopsijo varovalne bezgavke. Izvedemo jo pri bolnikih z melanomom debeline več kot 0,8 mm. Pri bolnikih s klinično ugotovljenimi metastatskimi bezgavkami naredimo terapevtsko disekcijo celotne bezgavčne lože, odstranitev le posameznih bezgavk ni dopustna. Primernost posega lahko ocenimo glede na število izoliranih bezgavk v končnem patološkem izvidu (minimalno 5 pri dimeljnih bezgavkah, 10 pri pazdušnih in 15 pri vratnih). Postoperativno obsevamo področje primarnega tumorja takrat, ko radikalni posegi niso možni ali v primerih posebnih entitet (mukozni, nevrotropni melanom). Področja bezgavčnih lož postooperativno obsevamo, kadar obstaja sum na mikroskopski ostanek (število prizadetih bezgavk, preraščanje ovojnice). Paliativno obsevanje zasevkov je prav tako pomembno, saj zmanjša simptome bolezni. Bolnike z melanomom zaradi možnosti ponovitve bolezni in zaradi večje verjetnosti pojava novega primarnega melanoma spremljamo doživljenjsko. Sistemsko zdravljenje melanoma z zdravili poteka kot adjuvantno zdravljenje in zdravljenje metastastske bolezni. Adjuvantno zdravljenje je pooperativno zdravljenje z namenom zmanjšanja verjetnosti ponovitve bolezni in podaljšanja celotnega preživetja. O vrsti adjuvantnega sistemskega zdravljenja se odločamo glede na patohistološki stadij bolezni in biološke označevalce, upoštevati moramo tudi splošno stanje bolnika, njegove sočasne bolezni in zdravila, ki jih že jemlje. Sistemsko zdravljenje metastatske bolezni je paliativno, z namenom podaljšanja preživetja ob dobri kakovosti življenja. Ob tem upoštevamo podstadij metastatske bolezni, biološke označevalce, simptome bolezni, splošno stanje bolnika in njegove sočasne bolezni.
Keywords: kožni melanom, rak kože, priporočila, zdravljenje
Published in DiRROS: 06.02.2019; Views: 3360; Downloads: 937
.pdf Full text (242,23 KB)

326.
327.
328.
Ectomycorrhizae of Norway spruce from its southernmost natural distribution range in Serbia
Marina Katanić, Saša Orlović, Tine Grebenc, Marko Bajc, Saša Pekeč, Milan Drekić, Hojka Kraigher, original scientific article

Abstract: Norway spruce (Picea abies Karst.) reaches its southernmost limit in the mountainous regions of south Serbia and Bulgaria. The species is a regionally important timber species for the wood industry and a significant host for various ectomycorrhizal fungi, including edible species. We analysed ectomycorrhizal community and fine root parameters of high continental / subalpine Norway spruce stands at three sites (Stara planina, Kopaonik, Tara) located in protected areas in Serbia. In addition, we assessed the potential effects of altitude and growing season on the ectomycorrhizal diversity and fine root parameters. Using standardised sampling in combination with morpho-anatomical and molecular identification of ectomycorrhizae, we recorded 29 different anatomorphotypes. None of the identified fungi belonged to commercial edible fungal species. Compared to other Norway spruce ectomycorrhiza studies in central Europe, sites in Serbia exhibited lower species diversity and different dominant species composition, with Cenococcum spp. and Russula spp. as the dominant ectomycorrhizal fungi. A number of ectomycorrhizal types and the value of the species richness index differed between Stara planina and Tara in the autumn, but the influence of site and season on the studied diversity indices was not significant. The total number of fine roots increased in the spring, while percentage of vital ectomycorrhizal root tips increased in the autumn. This study was the first examination of Norway spruce ectomycorrhizal communities at the edge of the natural geographical range of the species.
Keywords: ectomycorrhiza, Picea abies Karst, community structure, fine roots
Published in DiRROS: 22.01.2019; Views: 2624; Downloads: 1554
.pdf Full text (553,32 KB)
This document has many files! More...

329.
70 let Gozdnega gospodarstva Bled
Marko Matjašič, 2018, popular article

Keywords: Gozdno gospodarstvo Bled, obletnice
Published in DiRROS: 23.12.2018; Views: 2854; Downloads: 647
.pdf Full text (187,52 KB)

330.
Akutni stranski učinki obsevanja glave in vratu ter prsnega koša
Marko Kokalj, Primož Strojan, 2018, professional article

Abstract: Stranski učinki so kljub napredku radioterapije v zadnjih desetletjih še vedno pomemben in neizogiben sopojav tovrstnega zdravljenja, ki pomembno vpliva na kvaliteto življenja bolnikov z rakom. Akutni stranski učinki se razvijejo znotraj 90 dni od pričetka obsevanja. Pri zdravljenju raka v področju glave in vratu ter prsnega koša se najpogosteje srečujemo z radiodermatitisom in radiomukozitisom, ki se pojavljata pri več kot 90% obsevanih bolnikov, pogosto pa se jima pridružujejo tudi pomanjkanje sline (kserostomija), motnje okusa (disgevzija) in težave pri požiranju (disfagija). V pričujočem članku so omenjeni stranski učinki na kratko predstavljeni, navedeni pa so tudi ukrepi za preprečevanje in zdravljenje le-teh.
Keywords: radiodermatitis, radiomukozitis, stranski učinki, obsevanje
Published in DiRROS: 26.10.2018; Views: 3829; Downloads: 937
.pdf Full text (119,30 KB)

Search done in 0.42 sec.
Back to top