1. Priporočila za uporabo različnih biotehniških metod in kemičnih sredstev za obvladovanje podlubnikov (Curculionidae: Scolytinae)Maja Jurc, Roman Pavlin, Andreja Kavčič, Maarten De Groot, Tine Hauptman, 2017 Povzetek: V zadnjih desetletjih se v Sloveniji vrstijo številni ekstremni vremenski dogodki, med katerimi sta imela največje razsežnosti in posledice stoletna suša leta 2003 ter žledolom februarja 2014. Klimatologi napovedujejo pojave suš in večjih ujm v Evropi tudi mehanske in fiziološke poškodbe gozdnega drevja. Zlasti v nižinskih sestojih navadne smreke (Picea abies) lahko v prihodnosti pričakujemo tudi večje poškodbe zaradi biotskih dejavnikov, kot so Ips typographus, Pityogenes chalcographus, drugi podlubniki, domači fitoparaziti in invazivni tujerodni škodljivi organizmi. Na področju integralnega varstva gozda (IVG) smo pred novimi strokovnimi izzivi uporabe novega znanja o abiotskih in biotskih poškodbah gozda pri nas in v tujini, hitremu spreminjanju vremenskih razmer v okolju ter vse večjega vnosa tujerodnih škodljivih invazivnih vrst v gozdove. Ta dejstva terjajo razvoj in implikacijo sodobnih strategij IVG (SSIVG). V prispevku obravnavamo pomemben segment IVG: primernost uporabe različnih biotehniških metod in kemičnih sredstev za obvladovanje podlubnikov. Zaradi namnožitve podlubnikov je potrebno izvajanje vseh ukrepov integralnega varstva gozdov. Prednostno in vse leto je treba opravljati sanitarni posek lubadark in odstranjevati s podlubniki napadena drevesa iz gozda, ki mu sledi uničenje podlubnikov. Izjemno pomembna je pravočasnost izvedbe ukrepov, pred izletom nove generacije hroščev, kar terja ustrezno tehnično podporo, usklajenost in dobro organizacijo vseh izvajalcev del. Kot dodatni ukrep za zmanjševanje škode zaradi podlubnikov je na najbolj ogroženih območjih smiselno povečati število feromonskih pasti in nastav v obliki lovnih dreves, lovnih debel in lovnih kupov. Pasti in nastave bi tako uporabljali tudi za zatiranje podlubnikov, vendar le v določenih razmerah. Ker pa v pasti in nastave zajamemo le del populacij roječih hroščev, samo z uporabo teh ukrepov ne moremo ustaviti gradacije podlubnikov. Uporaba insekticidov je pri nas omejena z Zakonom o gozdovih (1993), prav tako je uporaba nevarnih insekticidov prepovedana v FSC certificiranih gozdovih. Uporaba atestiranih insekticidov je smiselna le v omejenem obsegu za imobilizacijo napadenih gozdnih lesnih sortimentov, ki jih ni mogoče odpeljati iz gozda pred izletom nove generacije hroščev. Uporaba insekticidnih mrež (npr. sistemov Trinet(R) in Storanet(R)) ni upravičena zaradi negativnih vplivov na gozdni ekosistem.
Ključne besede: Picea abies, podlubniki, Ips typographus, Pityogenes chalcographus, integralno varstvo gozdov, biotehniške metode, insekticidi, Slovenija, navadna smreka
DiRROS - Objavljeno: 22.03.2017; Ogledov: 4363; Prenosov: 863
 Celotno besedilo (5,00 MB) |
2. |
3. EMoNFUr - Zasnova mreže za spremljanje stanja nižinskega gozda in pogozditev v urbanem prostoru v Lombardiji in urbanega gozda v Sloveniji (Life+ 10 ENV/IT/000399) : poročilo o izvajanju projekta : po pogodbi štev. 356-23/2010-6Andrej Verlič, Mitja Ferlan, Katarina Flajšman, Maarten De Groot, Tine Hauptman, Dušan Jurc, Lado Kutnar, Nikica Ogris, Mitja Skudnik, Daniel Žlindra, Urša Vilhar, 2013 Ključne besede: nižinski gozdovi, urbani prostor, urbani gozdovi, pogozdovanje
DiRROS - Objavljeno: 12.07.2017; Ogledov: 2536; Prenosov: 667
Celotno besedilo (12,86 MB) |
4. EMoNFUr - Zasnova mreže za spremljanje stanja nižinskega gozda in pogozditev v urbanem prostoru v Lombardiji in urbanega gozda v Sloveniji (Life+ 10 ENV/IT/000399) : poročilo o izvajanju projektne naloge : po pogodbi štev. 2330-12-85-0004Andrej Verlič, Mitja Ferlan, Katarina Flajšman, Maarten De Groot, Tine Hauptman, Dušan Jurc, Lado Kutnar, Nikica Ogris, Mitja Skudnik, Daniel Žlindra, Urša Vilhar, 2013 Ključne besede: nižinski gozdovi, urbani prostor, urbani gozdovi, pogozdovanje
DiRROS - Objavljeno: 12.07.2017; Ogledov: 2667; Prenosov: 731
Celotno besedilo (15,44 MB) |
5. |
6. Poletni gozdarski tabor za dijakeDušan Roženbergar, Andrej Rozman, Anton Poje, Roman Pavlin, Matevž Mihelič, Matija Klopčič, Klemen Jerina, Tine Hauptman, Gal Fidej, Vera Zgonik, Jernej Javornik, 2019 Ključne besede: gozdarstvo, poletni tabori, poletni gozdarski tabor
DiRROS - Objavljeno: 19.10.2019; Ogledov: 2046; Prenosov: 508
Celotno besedilo (194,65 KB) |
7. Poročilo o preskusu št.: LVG 2019-138 : opis vzorca: 11496205: Feromonska vaba, vaba - feromonska, 11496236: Feromonska vaba, vaba - feromonska, 11496274: Feromonska vaba, vaba - feromonska, 11496175: Feromonska vaba, vaba - feromonska, 11496243: Feromonska vaba, vaba - feromonska, 11496182: Feromonska vaba, vaba - feromonska, 11496267: Feromonska vaba, vaba - feromonska, 11496250: Feromonska vaba, vaba - feromonska, 11496212: Feromonska vaba, vaba - feromonska, 11496229: Feromonska vaba, vaba - feromonska : namen testiranja: sum na: Fusarium circinatumTine Hauptman, Barbara Piškur, Zina Devetak, Špela Jagodic, 2019 Ključne besede: varstvo gozdov, morfološke analize, borov smolasti rak, Fusarium circinatum, Gibberella circinata, bor, Pinus
DiRROS - Objavljeno: 12.11.2019; Ogledov: 1351; Prenosov: 93 |
8. Karantenski škodljivi organizmi v slovenskih gozdovih - ali smo pripravljeni?Matevž Triplat, Nike Krajnc, Peter Smolnikar, Tine Hauptman, Andreja Kavčič, Barbara Piškur, 2019 Povzetek: V veljavo prihaja nova zakonodaja EU na področju zdravja rastlin, t.i. Uredba o zdravju rastlin, ki bo zavezujoča za vse države članice. Po tej uredbi bodo morale posamezne države EU izvajati aktivnosti za preprečevanje vnosa na ozemlje Unije in širjenja po njem za karantenske škodljive organizme za Unijo. Uredba državam članicam med drugim nalaga izvajanje večletnih programov preiskav, pripravo načrtov izrednih ukrepov ter izvajanje simulacijskih vaj za predpisane karantenske organizme, škodljive za rastline na območju EU. Nova zakonodaja zadeva zelo različna področja, zato bo treba izvajanje zahtev EU ustrezno prilagajati glede na posamezne panoge (npr. hortikultura, kmetijstvo, gozdarstvo). Uveljavitev nove zakonodaje bo še posebno velik izziv v gozdarstvu, saj so gozdovi izredno kompleksni ekosistemi s številnimi posebnostmi, ki jih bo treba upoštevati in temu primerno prilagoditi ukrepe. V Sloveniji bo še posebno velik zalogaj usklajevanje Uredbe o zdravju rastlin s predpisi na področju gozdarstva in varstva okolja. Izziva smo se lotili v projektu CRP Razvoj organizacijske in tehnične podpore za učinkovito ukrepanje ob izbruhu gozdu škodljivih organizmov, katerega glavni cilj je povezati organizacije, potrebne za izvajanje aktivnosti ob pojavu karantenskega škodljivega organizma v gozdu in določiti njihove naloge, pripraviti seznam ustrezno usposobljenih izvajalcev ukrepov ter izdelati predlog za načrte izrednih ukrepov za prednostne škodljive organizme za izbruhe v gozdu.
Ključne besede: gozdovi, karantenski škodljivi organizmi, gozdarski izvajalci, ukrepi, zakonodaja
DiRROS - Objavljeno: 20.12.2019; Ogledov: 2178; Prenosov: 547
Celotno besedilo (223,03 KB) |
9. Spremljanje žagovinarjev (Monochamus spp.) na območjih velikega tveganja za vnos borove ogorčice (Bursaphelenchus xylophilus) v GGO MariborTine Hauptman, Aljaž Puhek, 2020 Povzetek: Namen raziskave je bil z metodo spremljanja na območjih velikega tveganja za vnos borove ogorčice (Bursaphelenchus xylophilus) v GGO Maribor ugotoviti prisotnost tujerodnih vrst žagovinarjev (Monochamus spp.), ki so njeni potrjeni vektorji, ter analiza stranskega ulova s poudarkom na redu hroščev (Coleoptera), znotraj katerega je bila posebna pozornost namenjena družinama kozličkov (Cerambycidae) in pisancev (Cleridae) ter poddružini podlubnikov (Curculionidae - Scolytinae). Spremljanje je potekalo na dveh lokacijah (Maribor Tezno in Spodnje Hoče) od 11. 5. 2018 do 13. 10. 2018, uporabljeni sta bili WitaPrall IntPt pasti za mokri ulov z atraktantom Galloprotect Pack. Za namen zbiranja in konzerviranja ulovljenih osebkov je bila preizkušena mešanica vode, kuhinjske soli in detergenta, ki se je izkazala za učinkovito. Ulovljeni so bili osebki iz 42 družin hroščev (Coleoptera). V skupnem ulovu hroščev so po številu prevladovali podlubniki (Curculionidae - Scolytinae), obilneje so bili zastopani tudi pisanci (Cleridae), kozlički (Cerambycidae) in osebki iz družine Lathridiidae. Iz družine pisancev je bilo ulovljenih 224 osebkov iz rodu Thanasimus, katerega predstavniki so pomembni plenilci podlubnikov. Ulovljeni so bili osebki treh vrst iz družine kozličkov, in sicer Spondylis buprestoides (največja številčna zastopanost), Acanthocinus griseus in Monochamus galloprovincialis. Tujerodne vrste žagovinarjev niso bile ulovljene.
Ključne besede: tujerodni žagovinarji, vektorji, borova ogorčica, spremljanje, Maribor
DiRROS - Objavljeno: 09.08.2020; Ogledov: 1164; Prenosov: 385
Celotno besedilo (465,54 KB) |
10. Spremljanje tujerodnih ambrozijskih podlubnikov : tudi doma izdelane pasti so lahko učinkoviteMaja Jurc, Tine Hauptman, Luka Pajek, 2020 Povzetek: Ambrozijske podlubnike uvrščamo med najpomembnejše tujerodne invazivne organizme. Še posebej uspešna pri osvajanju novih območij pa je vrsta Xyosandrus germanus, ki je bila leta 2000 prvič najdena tudi v Sloveniji. Namen naše naloge je bil potrditi razširjenost in ugotoviti velikost populacije X. germanus v revirju Šentvid (KE ZGS Škofljica). Vrsto smo spremljali s pomočjo pasti iz odpadnih plastenk, ki smo jih naredili sami. Postavljene so bile v treh različnih gozdnih sestojih, in sicer smo v vsakem sestoju postavili štiri pasti z različnimi vabami (etanol, denaturiran etanol, kombinacija etanola in %-pinena ter kontrolna past brez vabe), v zbirni posodi je bil konzervans etilen glikol. Pasti smo spremljali osem tednov, v obdobju med 26. 4. 2017 in 20. 6. 2017, jih tedensko praznili, ulov pa determinirali v Laboratoriju za ekološke raziskave - entomologija, Oddelka za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire BF. Ujeli smo 11.460 osebkov X. germanus, kar je v skupnem ulovu pomenilo kar 90,09 % celotnega ulova hroščev oziroma 95,30 % celotnega ulova podlubnikov. Tako številčen ulov kaže na to, da je populacija X. germanus na raziskovalnem območju velika. Poleg vrste X. germanus smo potrdili še enega tujerodnega ambrozijskega podlubnika, in sicer vrsto Gnathotrichus materiarius. Naši rezultati kažejo, da ni večjih razlik v učinkovitosti privabljanja vrste X. germanus med testiranimi vabami. Glede na število ujetih osebkov vrste X. germanus pa lahko trdimo, da so tudi doma narejene pasti iz odpadnih plastenk lahko primerno orodje za spremljanje tujerodnih ambrozijskih podlubnikov.
Ključne besede: gozdovi, ambrozijski podlubniki, invazivne tujerodne vrste, Xylosandrus germanus, spremljanje, pasti, vabe, Slovenija
DiRROS - Objavljeno: 09.09.2020; Ogledov: 2493; Prenosov: 901
 Celotno besedilo (0,00 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...
|
