Digital repository of Slovenian research organisations

Search the repository
A+ | A- | Help | SLO | ENG

Query: search in
search in
search in
search in

Options:
  Reset


Query: "author" (Guček Matjaž) .

1 - 8 / 8
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
2.
Celovita presoja vplivov na okolje – izkušnje s priprave območnih gozdnogospodarskih in lovsko upravljavskih načrtov 2021–2030
Matjaž Guček, Tina Simončič, Gregor Danev, Matjaž Harmel, Sašo Weldt, Matija Stergar, 2022, professional article

Abstract: Celovita presoja vplivov na okolje (CPVO) je postopek, s katerim je mogoče ugotoviti in oceniti vplive načrtovanih ukrepov načrta na okolje ter vključenost zahtev drugih inštitucij v načrt. Skladno z Zakonom o varstvu okolja (ZVO-2) je treba CPVO izvesti tudi za načrte s področja gozdarstva. V okviru obnove območnih gozdnogospodarskih načrtov (GGN GGO 2021–2030) ter lovsko upravljavskih načrtov (LUN LUO 2021–2030) je bil za omenjene načrte prvič izveden postopek CPVO, in sicer en postopek za vseh štirinajst GGN GGO 2021–2030 ter en postopek za petnajst LUN LUO 2021–2030. Postopek CPVO se je začel z vsebinjenjem, v okviru katerega je bila na podlagi opredelitve pomembnih vplivov plana skupaj s pristojnim ministrstvom in mnenjedajalci sprejeta odločitev o vsebinah, ki se bodo presojale v nadaljevanju postopka CPVO. Za vsak sklop načrtov je bilo pripravljeno okoljsko poročilo z dodatkom, v katerem so se opredelili, opisali in ovrednotili pomembni vplivi izvedbe obeh sklopov načrtov na okolje, ohranjanje narave, varstvo človekovega zdravja in kulturne dediščine. Vpliv izvedbe GGN GGO 2021–2030 na okoljska cilja Trajnostna raba in varstvo naravnih virov ter Blaženje in prilagajanje na podnebne spremembe je bil zaradi številnih pozitivnih učinkov načrtov ocenjen kot pozitiven (ocena A). Vpliv izvedbe GGN GGO 2021–2030 na okoljska cilja Ohranjena kulturna dediščina in Ohranjena narava je bil zaradi nekaterih pomanjkljivosti v načrtih ocenjen kot C – nebistven vpliv ob upoštevanju omilitvenih ukrepov. Ocenjeno je bilo, da bodo z izvedbo vsakega LUN LUO 2021–2030 nastali nebistveni negativni vplivi (ocena B) na okoljski cilj Trajnostna raba in varstvo naravnih virov in da bo vpliv izvedbe vseh petnajstih LUN LUO 2021–2030 na okoljski cilj Ohranjena narava nebistven zaradi izvedbe omilitvenih ukrepov (ocena C). V obeh okoljskih poročilih so bili navedeni omilitveni ukrepi, ki so bili vgrajeni v osnutke načrtov. CPVO je dolgotrajen in zapleten postopek, ki znatno podaljšuje čas sprejemanja območnih načrtov. Vendar pa zaradi poglobljene presoje mnenjedajalcev in presojevalcev daje načrtom bistveno večjo težo. Hkrati se s CPVO izboljšuje vpetost gozdarskega in lovskega načrtovanja v okoljsko politiko Slovenije, kar daje obema sektorjema večjo veljavo.
Keywords: gozdnogospodarsko načrtovanje, lovsko načrtovanje, območni načrti, vplivi načrtov na okolje, okoljsko poročilo, dodatek, omilitveni ukrepi
Published in DiRROS: 22.12.2022; Views: 502; Downloads: 144
.pdf Full text (622,85 KB)

3.
Hibridno sodelovanje zainteresirane javnosti v procesu obnove območnih gozdnogospodarskih in lovskoupravljavskih načrtov za obdobje 2021–2030
Aleš Poljanec, Matjaž Guček, Matija Stergar, Andreja Gregorič, Tina Simončič, Miha Marenče, Tjaša Baloh, Boris Rantaša, 2022, professional article

Abstract: V letih 2020, 2021 in 2022 je potekala obnova območnih gozdnogospodarskih in lovskoupravljavskih načrtov (v nadaljevanju območni načrti), ki bodo usmerjali razvoj slovenskih gozdov do leta 2030. Zaradi vse zahtevnejšega upravljanja gozdnih ekosistemov in usklajevanja številnih interesov je sodelovanje deležnikov v postopku priprave in sprejemanja območnih načrtov ključnega pomena. Pri tokratni obnovi območnih načrtov je bil velik poudarek ravno na vključevanju lastnikov gozdov in drugih deležnikov v proces izdelave in sprejemanja načrtov. Formalno določeno participacijo smo nadgradili z aktivnejšim vključevanjem zainteresirane javnosti prek številnih predstavitev, delavnic, anket in sestankov. V letih 2020 in 2021 je bilo tako v sklopu priprave območnih načrtov, poleg zbiranja pobud in javne razprave ter javne predstavitve načrtov, dodatno organiziranih 73 delavnic na regionalni in nacionalni ravni, na katerih je sodelovalo več kot dva tisoč udeležencev. Zaradi preprečevalnih ukrepov zaradi epidemije bolezni covid-19 je večina participativnih aktivnosti v letih 2020 in 2021 potekala v spletni obliki, kar je pospešilo digitalizacijo gozdarstva. Nastala so številna orodja za digitalno sodelovanje, in sicer od novih programskih rešitev na spletni strani do široke implementacije in uporabe orodij za digitalno sodelovanje. Rezultati participativnih aktivnosti so bili vgrajeni v osnutke območnih načrtov. Nadgradnja participativnega pristopa in vključevanje zainteresirane javnosti že v fazi priprave osnutkov območnih načrtov sta prispevala k večji usklajenosti gozdnogospodarskega in lovskoupravljavskega dela območnih načrtov, večji kakovosti in izvedljivosti načrtov ter usklajevanju ekonomskih, ekoloških in socialnih vidikov upravljanja z gozdnimi ekosistemi.
Keywords: gozdnogospodarski načrti območij, dolgoročni lovskoupravljavski načrti, participativno načrtovanje
Published in DiRROS: 22.12.2022; Views: 493; Downloads: 143
.pdf Full text (630,18 KB)

4.
Upravljanje z mestnimi gozdovi postaja vse aktualnejši izziv slovenskih mest
Tina Simončič, Matjaž Guček, Jurij Kobe, 2022, professional article

Keywords: mestni gozdovi, upravljanje z gozdovi, Slovenija
Published in DiRROS: 11.08.2022; Views: 692; Downloads: 153
.pdf Full text (96,37 KB)

5.
6.
7.
Gozdarsko načrtovanje na Zavodu za gozdove Slovenije - prehojena pot in razvojni izzivi
Matjaž Guček, Dragan Matijašič, Aleš Poljanec, 2019, professional article

Abstract: V zadnjih petindvajsetih letih se je gozdarsko načrtovanje racionaliziralo in posodabljalo. Vpeljana je kontrolna vzorčna metoda na območju celotne Slovenije, dosežen je znaten napredek pri zajemanju, shranjevanju in obdelavi podatkov o gozdovih in gospodarjenju z njimi, poenotene in podrobno opredeljene so vsebine gozdarskih načrtov, opredeljena so merila za vrednotenje funkcij gozdov, v gozdarsko načrtovanje je tudi formalno uvedena participacija, kar je prispevalo k uresničevanju večnamenskega gospodarjenja z gozdovi. Načrti so postali pomembna podlaga za upravljanje območij Natura 2000. Z izvajanjem lovskoupravljavskega načrtovanja se je okrepil ekosistemski pristop pri upravljanju gozdov. Gozdarsko načrtovanje se mora stalno posodabljati in vključevati nove tehnološke možnosti. Pridobljene izkušnje so pomembna podlaga za spremembe načrtovanja. Glede na spremenjene okvirne pogoje gospodarjenja z gozdovi in nove tehnološke možnosti bo posodobitev usmerjena v vsebine načrtov, zajem podatkov o sestojih in modeliranje ter načrtovanje usmerjanje razvoja gozdov, sodelovanje z uporabniki, razvoj gozdarskega informacijskega sistema, koncept funkcij gozdov in postopke sprejemanja gozdnogospodarskih in lovskoupravljavskih načrtov.
Keywords: gozdarsko načrtovanje, gozdarski informacijski sistem, prenova, Zavod za gozdove Slovenije
Published in DiRROS: 16.11.2019; Views: 2741; Downloads: 728
.pdf Full text (133,60 KB)

8.
Opredelitev gozdnih območij s poudarjeno zaščitno funkcijo
Matjaž Guček, Andrej Bončina, 2018, original scientific article

Abstract: Izdelali smo model določanja območij s poudarjeno zaščitno funkcijo glede na vrste naravnih nevarnosti in škodni potencial in ga na območju gozdnogospodarskih enot Tržič in Jezersko preverili za dve vrsti naravnih nevarnosti - padajoče kamenje in skale (v nadaljnjem besedilu padajoče kamenje) ter snežne plazove. Območja s poudarjeno zaščitno funkcijo smo določili na podlagi: 1) modeliranja območij ogroženosti, ki zajemajo območja sproščanja in premeščanja padajočega kamenja ter snežnih plazov, 2) podatkov o stavbah, naseljih in infrastrukturi in 3) maski gozdne površine. Zbirke prostorskih podatkov smo analizirali s programi MapInfo 10.5, ArcGIS 10.0 in 3D modelom trenja Conefall. Z modeliranjem smo določili območje s poudarjeno zaščitno funkcijo na površini 625 ha, od tega je večji del določen zaradi nevarnosti padajočega kamenja (44 %), nekoliko manjši pa zaradi snežnih plazov (27 %), 29 % te površine pa ogrožajo padajoče kamenje in snežni plazovi. Na pretežni površini gozdov s poudarjeno zaščitno funkcijo (65 %) je stopnja ogroženosti velika. Naši rezultati kažejo na znatno podcenjenost uradnih podatkov o površinah gozdov s poudarjeno zaščitno funkcijo.
Keywords: modeliranje, skalni podori, naravne nevarnosti, zaščitni gozdovi, neposredna zaščitna funkcija, plazovi, Karavanke, padajoče kamenje, padajoče skale, gozdovi, Slovenija
Published in DiRROS: 13.11.2018; Views: 4787; Downloads: 3354
.pdf Full text (2,59 MB)
This document has many files! More...

Search done in 0.24 sec.
Back to top