Digitalni repozitorij raziskovalnih organizacij Slovenije

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


Iskalni niz: "avtor" (Gregori%C4%8D Brigita) .

1 - 8 / 8
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
The diffuse large B-cell lymphoma - where do we stand now in everyday clinical practice
Brigita Gregorič, Vesna Zadnik, Barbara Jezeršek Novaković, 2012, izvirni znanstveni članek

Povzetek: Background. Due to superior results observed with the addition of rituximab into treatment of patients with the diffuse large B-cell lymphoma (DLBCL),the R-CHOP (rituximab, cyclophosphamide, doxorubicin, vincristine, and prednisolone) regimen and its variants became the standard initial treatment of these patients. However, the treatment recommendations are based on resultsof clinical studies while the conditions of routine treatment are far different from the ones in clinical studies. The aim of this retrospective study was therefore to compare the treatment results of routinelz treated patients with the DLBCL to results reported by some larger studies. Patients and methods. Two hundred and ninety five patients with the DLBCL were treated between 2004 and 2008 according to the then protocol with R-CHOP or R-CHOP-like regimens at the Institute of Oncology Ljubljana. Treatment response was evaluated according to Chesonʼs criteria and the disease-free andoverall survival by means of Kaplan Meier survival curves. Results. Response to treatment in our evaluation diverged from the reported one predominately in the low risk group (international prognostic index [IPI] categorisation) and in the very good prognosis group (revised international prognostic index (R-IPI) categorisation). The determined complete response (CR) rates in other IPI and R-IPI groups were generally within expectations. Also in the disease-free survival the largest discrepancy occurred in the low-risk patient group (3 year disease-free survival rate of 75%) and in the very good prognosis group (4 year disease-free survival rate of 59%). In all other IPI risk groups, the disease-free survival at 3 zears (low intermediate risk 76%, high intermediate risk group 57%, and high risk group 53%) agreed verz well with the quoted ones. Slightly worse was the compliance of the 4 year disease-free survival rates (72% in the good prognosis and 51% in the poor prognosis group) with the results from the literature. The 3 year overall survival rates (low risk patients 87%, high intermediate risk 61% and high risk patients 51%) were somewhat worse than the reported ones in all IPI subgroups except in the low intermediate risk group (82%). On the other hand, the 4 year overall survival rates of the R-IPI categories (94% in the very good prognosis group, 80% in the good prognosis group, 56% in the poor prognosis group) were much better correlated with the data from the literature. Conclusions. In total, the treatment outcomes of routinely treatedpatient with the DLBCL at our institute are quite encouraging when compared to results of some larger studies. There are probably no dilemmas about how to treat young good prognosis patients and patients aged over 60 years at present. However, the 5 year overall survival rate of 76% for the young poor prognosis group is unsatisfying and needs to be improved. At present, quite a few studies are underway to clarify which of the regimens will perform best in this population.
Ključne besede: diffuse large B-cell lymphoma, R-CHOP, treatment result, routine treatments
Objavljeno v DiRROS: 21.03.2024; Ogledov: 56; Prenosov: 24
.pdf Celotno besedilo (621,34 KB)

2.
Rak jajčnikov : kaj morate vedeti o bolezni
Brigita Gregorič, Erik Škof, Breda Škrbinc, 2023, ni določena

Ključne besede: dejavniki tveganja, simptomi, diagnostika, zdravljenje, neželeni učinki
Objavljeno v DiRROS: 06.03.2024; Ogledov: 60; Prenosov: 20
.pdf Celotno besedilo (1,84 MB)

3.
Hormonsko zdravljenje pri raku telesa maternice
Brigita Gregorič, 2023, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci

Povzetek: Rak materničnega telesa je heterogena bolezen, najpogostejši histološki endometroidni podtip ima najpogosteje izražene hormonske receptorje. V trenutni molekularni klasifikaciji se je izraženost estrogenskih (ER+) in progesteronskih receptorjev (PR+) izkazala kot prognostični dejavnik. Izraženost hormonskih receptorjev dodatno opredeli rak materničnega telesa, ki je brez specifičnega molekularnega profila. Pri zgodnjem raku materničnega telesa je pri endometroidnem podtipu, gradusa 1 do 2, FIGO 1A, možna konzervativna terapijas progestini, zadnja metaanaliza je pokazala manjšo verjetnost recidiva ob dodatku metformina. Pri napredovalem raku materničnega telesa, endometroidni gradusa 1 ali 2, ki je tipično hormonsko odvisen prihaja v poštev hormonska terapija, če ni velikega bremena bolezni. Raziskani so bili progestini, aromatazni inhibitorji, tamoksifen in fulvestrant. Predstavljen je tudi vpogled eventuelnih zdravljenj v prihodnosti glede na faze II raziskav, nakazuje se, da v prihodnosti lahko boljše odgovore na zdravljenje in/ali preživetje brez napredovanja bolezni, če aromataznim inhibitorjem dodamo CDK4/6 inhibitorje in/ali mTOR inhibitorje.
Ključne besede: rak maternice, ginekološki raki, ginekološka onkologija
Objavljeno v DiRROS: 30.05.2023; Ogledov: 283; Prenosov: 109
.pdf Celotno besedilo (234,88 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

4.
5.
6.
7.
8.
Presejanje na okužbo z virusom hepatitisa B in preprečevanje reaktivacije hepatitisa B
Tanja Čufer, Tanja Južnič Šetina, Boštjan Šeruga, Nina Turnšek, Brigita Gregorič, Mojca Matičič, 2011, strokovni članek

Povzetek: Septembra 2010 so bile v Zdravniškem vestniku objavljene slovenske nacionalne usmeritve za preprečevanje reaktivacije hepatitisa B pri bolnikih, ki potrebujejo imunosupresivno zdravljenje. Te smernice temeljijo na usmeritvi dveh mednarodnih združenj za preučevanje bolezni jeter, evropskega EASL in ameriškega AASLD in predlagajo presejanje na okužbo z virusom hepatitis B (HBV) pri vseh bolnikih, pri katerih je predvideno imunosupresivno zdravljenje, med katere spada tudi sistemsko zdravljenje raka. Če se pri teh bolnikih ugotovi latentna okužba, se priporoča uvedba protivirusne učinkovine. Protivirusno zdravljenje po podatkih posameznih raziskav in metaanalize 11 raziskav zmanjša tveganje za reaktivacijo hepatitisa B in umrljivost zaradi reaktivacije hepatitisa B, medtem ko značilnega vpliva na skupno umrljivost ni bilo zaznati. Skoraj istočasno je ameriško združenje za klinično onkologijo ASCO objavilo začasna klinična priporočila za presejanje in preprečevanje reaktivacije hepatitisa B pri rakavih bolnikih na citostatskem zdravljenju. V njih je priporočeno presejanje na okužbo s HBV samo pri rakavih bolnikih z velikim tveganjem za kronično okužbo s HBV ter pri vseh bolnikih, pri katerih je predvideno zdravljenje z močno imunosupresivnim sistemskim zdravljenjem, kot je visokodozna kemoterapija s presaditvijo matičnih krvotvornih celic ali zdravljenje limfomskih bolnikov z rituksimabom. Profilaktičnega zdravljenja z lamivudinom ta skupina ne priporoča pri vseh bolnikih z latentno okužbo, ampak svetuje individualni razmislek o zdravljenju, ki naj temelji na tehtanju koristi in slabosti zdravljenja z lamivudinom pri vsakem posameznem bolniku. Ti dve objavi in njuna ne povsem enoznačna priporočila postavljajo pred slovenske onkologe vprašanje o najprimernejši oskrbi bolnikov v trenutni vsakodnevni klinični praksi. Zato smo v okviru ozke skupine strokovnjakov internistične onkologije in infektologije novembra 2010 pripravili okroglo mizo, katere sklepe objavljamo v tem prispevku. Za jasne sklepe o tem, ali je smiselno presejanje na okužbo s HBV pri vseh rakavih bolnikih na sistemskem zdravljenju, ter o varnosti in učinkovitosti protivirusnega zdravljenja pri kroničnih nosilcih HBV potrebujemo dodatne podatke, pridobljene v okviru prospektivnih kliničnih raziskav. Tudi v Sloveniji bomo izvedli prospektivno klinično raziskavo, ki nam bo odgovorila na vprašanje o pojavnosti kroničnih nosilcev HBV med našimi bolniki z limfomi in solidnimi raki ter nam dala podatke o učinkovitosti in varnosti protivirusnega predčasnega zdravljenja oz. kemoprofilakse pri naših bolnikih. Samo na lastnih izsledkih, pridobljenih v okviru načrtovane prospektivne študije, in ob upoštevanju izsledkov dodatnih, že potekajočih mednarodnih kliničnih raziskav bo mogoče oblikovati jasna in dokončna priporočila o presejanju in preprečevanju reaktivacije hepatitisa B pri slovenskih bolnikih z rakom, ki se sistemsko zdravijo.
Ključne besede: diagnostika, zdravljenje, preventiva
Objavljeno v DiRROS: 31.08.2018; Ogledov: 3066; Prenosov: 795
.pdf Celotno besedilo (223,74 KB)

Iskanje izvedeno v 0.21 sek.
Na vrh