1. Gender impact on quality of life in colorectal cancer survivorsAleksandra Grbič, Majda Čaušević, Sara Brodarič, Mojca Birk, Irena Oblak, 2025, izvirni znanstveni članek Povzetek: The aim of the study was to evaluate gender-specific differences in the quality of life (QoL) and late effects among colorectal cancer patients during the first two years after treatment, to inform and improve long-term follow-up care and clinical management strategies. Patients and methods A total of 239 colorectal cancer patients were included, 56% males and 44% females, mostly in the age range 60–69 years. They were treated at the Institute of Oncology Ljubljana, during the time period from 1st September 2023 to 1st May 2024. In addition to demographic data, we included clinical data on disease and outcomes collected using the standardized quality of life questionnaires of European Organization for Research and Treatment of Cancer (EORTC) named EORTC QLQ-30 and EORTC QLQ-CR29 for colorectal cancer, respectively. Results Females were more likely to experience emotional problems (p = 0.002), higher levels of fatigue (p < 0.001), insomnia (p = 0.015), nausea and vomiting (p = 0.007), which may also be associated with poorer appetite in females. Males reported better body image than female (p = 0.047), lower levels of anxiety (p = 0.029), less frequently reported perceived weight loss or gain (p = 0.010). Male reported more stool frequency (p = 0.045), and also had more sever dysuria compared to female (p = 0.008). Conclusions The results provide the opportunity to improve the clinical management of long-term follow-up and care planning, taking into consideration the gender-specific needs of colorectal cancer survivors.
Ključne besede: quality of life, late effects, colorectal cancer
Objavljeno v DiRROS: 26.11.2025; Ogledov: 1078; Prenosov: 206
 Celotno besedilo (743,07 KB) |
2. |
3. Celostna obravnava bolnikov z rakom : uvedba vprašalnika PROMIrena Oblak, Majda Čaušević, Barbara Perić, Aleksandra Grbič, 2025, izvirni znanstveni članek Povzetek: Napredki na področju diagnostike in zdravljenja raka pomembno prispevajo k boljšemu preživetju bolnikov z rakom, kljub temu pa se številni bolniki zaradi bolezni in zdravljenja soočajo z različnimi težavami in potrebami, ki jih onkološka obravnava ne zajema vedno. Ustrezno obvladovanje teh težav z zagotavljanjem celostne oskrbe je ključno za izboljšanje kakovosti življenja bolnikov z rakom. Da bi bolje razumeli doživljanje in izkušnje bolnikov z diagnozo, zdravljenjem in v fazi okrevanja, smo na začetku leta 2023 na Onkološkem inštitutu uvedli novo orodje za zbiranje informacij. Bolnike smo začeli izpraševati z mednarodno uveljavljenim vprašalnikom PROM (angl. Patient-Reported Outcome Measures), ki omogoča boljše razumevanje vpliva bolezni in zdravljenja na kakovost življenja. Prav tako nam omogoča boljšo prilagoditev oskrbe glede na individualne želje in potrebe bolnikov. Bolnike s hujšimi težavami usmerjamo na obravnavo k ustreznim strokovnjakom. Z uvedbo celostne obravnave in uporabe vprašalnikov PROM smo dosegli pomemben napredek pri obravnavi bolnikov z rakom. Ti vprašalniki bolnikom omogočajo, da poročajo o svojem zdravstvenem stanju in počutju, kar zdravstvenemu osebju pomaga hitreje prepoznati individualne težave in potrebe ter prilagoditi oskrbo.
Ključne besede: rak, celostna obravnava, uvedba PROM
Objavljeno v DiRROS: 18.07.2025; Ogledov: 868; Prenosov: 301
Celotno besedilo (313,76 KB) |
4. |
5. |
6. Onkološko zdravstveno svetovanje na daljavoAleksandra Grbič, Dajana Glavan, Sara Brodarič, Irena Oblak, 2024, pregledni znanstveni članek Povzetek: Izhodišče: V začetku leta 2023 smo v okviru klicnega centra vzpostavili zdravstveno svetovanje z namenom opolnomočenja in podpore bolnikov ter njihovih bližnjih. V raziskavi smo analizirali pogostost in stopnjo pojavljanja simptomov, povezanih z boleznijo in zdravljenjem, z uporabo ocenjevalnega protokola in nadaljnjih napotitev glede na izraženost težav.
Metode: Izvedena je bila retrospektivna analiza telefonskih klicev na linijo zdravstvenega svetovanja v klicnem centru od 1. 10. 2023 do 31. 1. 2024. Za zbiranje podatkov o klicateljih je bilo potrjeno in uporabljeno ocenjevalno orodje v podatkovni bazi Redcap. Za izračun odstotnih deležev smo uporabili program Microsoft® Excel® for Office 365 in opisno statistiko.
Rezultati: Vzorec je vključeval 144 telefonskih klicev, kar je predstavljalo 60 % telefonskih klicev bolnikov in 39 % klicev bol-nikovih bližnjih. Vzrok telefonskih klicev je bil v 60,4 % posledica neželenih učinkov sistemskega zdravljenja, ki so bili najpogostejši do tedna dni od prejetja zadnjega zdravljenja. V analizi telefon-skih klicev so bili najpogosteje izraženi simptomi bolečina (10 %), slabost (10 %), izguba apetita (7 %), driska (7 %). Na podlagi tega je bilo izvedenih 144 zdravstvenih svetovanj, 87 napotitev na osebnega zdravnika ali lečečega onkologa in 14 napotitev na nujno medicinsko pomoč.
Zaključek: Zdravstveno svetovanje na daljavo je treba uporabiti kot priložnost za zagotavljanje dostopnosti do informacij in pravo-časne zdravstvene oskrbe prek informacijskih in telekomunikacij-skih sistemov, saj vpliva na spodbujanje samooskrbe, zmanjšanje števila hospitalizacij, znižanje stroškov zdravstvene oskrbe in nenazadnje na kakovost življenja onkoloških bolnikov.
Ključne besede: zdravstveno svetovanje, oddaljen dostop, ocenjevalni triažni protokol
Objavljeno v DiRROS: 26.07.2024; Ogledov: 1432; Prenosov: 1396
Celotno besedilo (2,75 MB) |
7. Spremljanje bolnikov po zaključenem zdravljenju raka debelega črevesa in dankeIrena Oblak, Aleksandra Grbič, 2024, objavljeni strokovni prispevek na konferenci Povzetek: Ob rasti incidence raka, vse kompleksnejšem zdravljenju in vse boljši ozdravljivosti ter eksponentni rasti prevalence bodo potrebe po spremljanju bolnikov z rakom le še naraščale. Običajno tradicionalno intenzivno pet- ali več-letno spremljanje (angl. follow-up) bolnikov po zaključku zdravljenja, ki se izvaja v rednih časovnih intervalih v ustanovi zdravljenja ter vključuje poleg kliničnega pregleda tudi različne slikovne in druge preiskave in merjenje tumorskih označevalcev, potrebuje nadgradnjo in spremembe. Izkazalo se je namreč, da tovrstno intenzivno spremljanje bolnikov nima vpliva na izboljšanje preživetja. Pri bolnikih z rakom debelega črevesa in danke vpliva le na zgodnejše odkritje ponovitve bolezni in več reševalnih operacij, vendar pa le-to nima vpliva na preživetje bolnikov. V okviru spremljanja bolnikov bi se morali bolj približati bolnikovim težavam in potrebam in jih obravnavati celostno od postavitve diagnoze raka, pa ves čas zdravljenja in po njem, in to ne le pet let po zaključku zdravljenja. Obravnava bi morala poleg psiho-fizičnih vidikov vključevati tudi socialnoekonomski ter poklicni vidik. Ob tem je nujna tudi opolnomočenost bolnika, saj mora skrbeti za zdrav življenjski slog, znati premagovati stres, depresijo in anksioznost, poznati svojo bolezen in zdravljenje, možne znake ponovitve bolezni, si želeti čim prejšnje vrnitve nazaj v svoje življenje. Vse to pa presega zmožnosti onkologov, nujna bo večja vključenost družinskih zdravnikov in ostalih strokovnjakov.
Ključne besede: bolniki, rak debelega črevesa in danke, spremljanje bolnikov
Objavljeno v DiRROS: 06.06.2024; Ogledov: 1654; Prenosov: 542
Celotno besedilo (101,11 KB) |
8. Izzivi medgeneracijskega vodenja v zdravstveni negiAleksandra Grbič, 2023, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci Povzetek: Današnja večgeneracijska delovna sila v zdravstveni negi predstavlja edinstvene izzive vodenja. Namen raziskave je prikazati medgeneracijske razlike različnih generacij v zdravstveni negi in vodstvenih "iztočnic", ki bodo vodje usmerjale pri optimalnih strategijah vodenja različnih generacij. Uporabili smo analizo in sintezo pregleda dokazov iz zbirke podatkov CINAHL, PubMed in WEB OF SCIENCE . Ključne iskalne besedne zveze so bile: "nurse", "generation", "multigenerational", "relationship", "teamwork", "leadership". Omejitveni kriteriji iskanja so bili: obdobje 2018 do 2023, celotno besedilo člankov v angleščini. Začetna merila je izpolnjevalo 130 zadetkov, v končno analizo jih je bilo vključenih 9. Rezultati so pokazali, da lahko vodilne medicinske sestre s poznavanjem in razumevanjem ključnih razlik posameznih generacij oblikujejo močnejše time v zdravstveni negi. Razumevanje različnih generacijskih skupin lahko vodjem v zdravstveni negi omogoči razmislek o tem, kaj poganja, motivira ali ovira medicinske sestre različnih generacij. Zaposlovanje in ohranjanje delovne sile, ki jo vse bolj sestavljajo medicinske sestre iz več generacijskih skupin, je izziv, ki ga je mogoče rešiti z globljim razumevanjem vsake od splošno opredeljenih generacijskih skupin
Ključne besede: medicinske sestre, timsko delo, vodenje
Objavljeno v DiRROS: 25.07.2023; Ogledov: 2341; Prenosov: 550
Celotno besedilo (327,75 KB) |
9. Hodgkinov limfom : vodnik za bolnikeBarbara Jezeršek Novaković, Samo Zver, Metka Zajc, Aleksandra Grbič, Andreja Cirila Škufca Smrdel, Eda Vrtačnik-Bokal, Vesna Šalamun, Nina Kovačević, Lorna Zadravec-Zaletel, Matej Pečovnik, 2022, ni določena Ključne besede: rak (medicina), krvotvorne matične celice, transplantacija, psihološka pomoč, plodnost, hormonsko nadomestno zdravljenje
Objavljeno v DiRROS: 24.07.2023; Ogledov: 1925; Prenosov: 659
Celotno besedilo (1,02 MB) |
10. |
