Digitalni repozitorij raziskovalnih organizacij Slovenije

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


Iskalni niz: "avtor" (Grašič-Kuhar Cvetka) .

11 - 20 / 51
Na začetekNa prejšnjo stran123456Na naslednjo stranNa konec
11.
Poročanje o neželenih učinkih med zdravljenjem s kemoterapijo : analiza raziskave Onkoved
Nina Privšek, Tina Zupančič, Ema Grašič, Marjetka Sraka, Klara Grad, Timotej Kovač, Matjaž Kukar, Cvetka Grašič-Kuhar, 2022, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci

Povzetek: Zdravljenje s kemoterapijo je povezano s številnimi stranskimi učinki, ki so večinoma blagi in prehodne narave. Objektiviziramo jih glede na 5. izdajo skupnih terminoloških kriterijev za neželene učinke (angl. Common terminology criteria for adverse events; CTCAE). V zadnjih letih so v klinično uporabo vstopile tudi lestvice za bolnikovo poročanje neželenih učinkov (npr. PRO-CTCAE; angl. Patient reported outcomeCommon terminology criteria for adverse events). Raziskave, ki so do sedaj primerjale zdravnikova in bolnikova poročila o stranskih učinkih, so ugotovile, da zdravniki poročajo statistično značilno manj simptomov in nižje graduse kot bolniki. Nadalje je bilo ugotovljeno tudi, da tesnejši nadzor nad stranskimi učinki privede do hitrejše razrešitve težjih oblik le-teh. V pričujočem prispevku predstavljamo rezultate raziskave, ki smo jo izvedli na Onkološkem inštitutu Ljubljana za oceno stopnje pojavnosti ter razlik v beleženju stranskih učinkov s strani zdravnikov in bolnikov. V sklopu raziskave smo ocenjevali tudi kakovost življenja med zdravljenjem s kemoterapijo in doprinos uporabe mobilne aplikacije k učinkovitejšem obvladovanju stranskih učinkov v vsakdanji klinični praksi.
Ključne besede: neželeni učinki, bolniki, sistemsko zdravljenje
Objavljeno v DiRROS: 17.01.2023; Ogledov: 460; Prenosov: 98
.pdf Celotno besedilo (515,71 KB)

12.
Bolnikova ocena neželenih učinkov zdravljenja
Cvetka Grašič-Kuhar, 2022, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci

Povzetek: Bolnikova ocena izida (angl. patient reported outcome - PRO) pomeni katerokoli oceno bolnikovega zdravja, ki pride neposredno od bolnika brez vmesnega posrednika. PRO v zadnjem desetletju pridobiva na pomenu. Poleg ‘’zdravljenja usmerjenega na tumor’’ se vedno bolj uveljavlja princip ‘’zdravljenja usmerjenega na bolnika’’. Zaradi tega so se izoblikovali različni instrumenti, s katerimi zajemamo bolnikovo poročanje zdravja in neželenih učinkov zdravljenja. Najbolj uveljavljeni so validirani vprašalniki, ki jih bolnik izpolnjuje v papirni ali elektronski obliki. Drugi načini, ki se uveljavljajo, pa so poročanje PRO (izbranih simptomov) preko tablice ali pametnih telefonov. Študije kažejo, da ustrezna obravnava PRO, poročanih sprotno med zdravljenjem, prispeva k izboljšanju kakovosti življenja bolnikov, bolnikom daje občutek varnosti, zmanjša število obiskov urgenc in število hospitalizacij, pri metastatskem raku lahko celo podaljša preživetje.
Ključne besede: neželeni učinki, bolniki, sistemsko zdravljenje
Objavljeno v DiRROS: 17.01.2023; Ogledov: 346; Prenosov: 75
.pdf Celotno besedilo (70,43 KB)

13.
Dnevi internistične onkologije 2022 : Obravnava nezaželenih učinkov sistemskega zdravljenja
2023, zbornik recenziranih znanstvenih prispevkov na domači konferenci

Objavljeno v DiRROS: 16.01.2023; Ogledov: 534; Prenosov: 319
.pdf Celotno besedilo (38,30 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

14.
Prikaz primera : rak hipofarinksa
Cvetka Grašič-Kuhar, 2022, objavljeni strokovni prispevek na konferenci

Povzetek: Ponovljeni in metastatski rak glave in vratu je imel do nedavnega slabo prognozo z medianim preživetjem okoli 10 mesecev. Z uvedbo imunoterapije se je mediano preživetje podaljšalo za 3 mesece, pri majhnem deležu bolnikov so možne dolgotrajne remisije, morda celo ozdravitve. Predstavljamo primer zdravljenja 65-letne bolnice s primarno metastatskim rakom hipofarinksa.
Ključne besede: rak glave in vratu, sistemsko zdravljenje, onkološko zdravljenje
Objavljeno v DiRROS: 06.01.2023; Ogledov: 303; Prenosov: 95
.pdf Celotno besedilo (87,40 KB)

15.
Sistemska terapija raka glave in vratu
Cvetka Grašič-Kuhar, 2022, objavljeni strokovni prispevek na konferenci

Povzetek: Sistemsko zdravljenje se razlikuje glede na histološki podtip raka glave in vratu. Pri ploščatoceličnem raku, takšnih je več kot 90 % vseh rakov tega predela, ima najpomembnejšo vlogo citostatik cisplatin. Pri zgodnjem raku ima vlogo senzibilizatorja med radikalno ali pooperativno kemoradioterapijo. Indukcijska kemoterapija se uporablja redko, na primer pri zdravljenju z namenom ohranitve grla ali hitrega zmanjšanja bremena bolezni. Pri metastatski ali ponovljeni bolezni je sistemska terapija osnovni način zdravljenja. Izbira zdravljenja temelji na zmogljivosti in prehranskem stanju bolnika, pridruženih boleznih, občutljivosti na zdravljenje s platino, izraženosti faktorja PD-L1 (angl. programmed death – ligand 1), bremenu in lokaciji bolezni ter hitrosti rasti tumorja. Bolnike z dobro zmogljivostjo v prvi liniji zdravimo s kemoterapijo (5-fluorouracil in cisplatin) in imunoterapijo (pembrolizumab) ali samo s pembrolizumabom. Če PD-L1 ni izražen, zdravimo s kombinacijo kemoterapije in cetuksimaba. Bolnike v slabšem stanju zmogljivosti ali pri bolezni, rezistentni na cisplatin, zdravimo z monokemoterapijo (na primer paklitaksel, gemcitabin, metotreksat) ali imunoterapijo z nivolumabom ali pa le s podporno terapijo.
Ključne besede: rak glave in vratu, sistemsko zdravljenje, onkološko zdravljenje
Objavljeno v DiRROS: 06.01.2023; Ogledov: 366; Prenosov: 76
.pdf Celotno besedilo (117,58 KB)

16.
Neuroendocrine carcinoma of the larynx and pharynx : a clinical and histopathological study
Primož Strojan, Robert Šifrer, Alfio Ferlito, Cvetka Grašič-Kuhar, Boštjan Lanišnik, Gaber Plavc, Nina Zidar, 2021, izvirni znanstveni članek

Povzetek: Neuroendocrine carcinomas (NECs) of the head and neck are rare and the experience scanty. The Cancer Registry of Slovenia database was used to identify cases of laryngeal and pharyngeal NECs diagnosed between 1995%2020. Biopsies were analyzed for the expression of standard neuroendocrine markers (synaptophysin, chromogranin, CD56), INSM1, Ki-67, p16, and PD-L1 (using the combined positive score, CPS). In situ hybridization for human papillomavirus (HPV) and Epstein%Barr virus (EBV) was performed. Twenty patients (larynx, 12; pharynx, 8) were identified. One tumor was well differentiated (WD), five were moderately differentiated (MD), and 14 were poorly differentiated (PD). Disease control was achieved solely by surgery in 4/4 MD/PD T1-2N0-1 tumors. Eight patients died of the disease, seven of which were due to distant metastases. All three traditional markers were positive in 11/17 NECs and the INSM1 marker in all 20 tumors. Two of fourteen p16-positive tumors were HPV-positive, but all three nasopharyngeal NECs were EBV-negative. Three tumors had CPSs % 1. In conclusion, INSM1 was confirmed to be a reliable marker of neuroendocrine differentiation. Except in WD and early-stage MD/PD tumors, aggressive multimodal therapy is needed; the optimal systemic therapy remains to be determined. p16, HPV, and EBV seem to bear no prognostic information.
Ključne besede: electrochemotherapy, head and neck cancer, neuroendocrinic carcinoma
Objavljeno v DiRROS: 07.09.2022; Ogledov: 468; Prenosov: 212
.pdf Celotno besedilo (3,97 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

17.
V pomoč pri zdravljenju diferenciranega raka ščitnice, odpornega na radioaktivni jod, z zdravilom lenvatinib
2022, slovar, enciklopedija, leksikon, priročnik, atlas, zemljevid

Ključne besede: rak ščitnice, kemoterapija, lenvatinib
Objavljeno v DiRROS: 14.07.2022; Ogledov: 512; Prenosov: 154
.pdf Celotno besedilo (550,94 KB)

18.
Stališča onkologov o bolniški odsotnosti bolnic z rakom dojk, ki so v delovnem razmerju
Ivica Ratoša, Cvetka Grašič-Kuhar, 2022, izvirni znanstveni članek

Povzetek: Izhodišče: Optimizacija rehabilitacije onkoloških bolnikov in njihova vrnitev na delo sta pomembni tako zaradi izboljšanja počutja te ranljive skupine kot tudi zaradi zmanjšanja družbenih in finančnih vplivov na celotno družbo. Osebe, ki so prebolele raka, se poskušajo po zdravljenju vrniti na delo in znova vzpostaviti nekdanjo strukturo vsakdanjega življenja. Z raziskavo smo želeli razkriti stališča onkologov do bolniške odsotnosti bolnic z rakom dojk. Metode: Med slovenskimi onkologi, ki sodelujejo pri zdravljenju bolnic z rakom dojk, smo izvedli krajšo anonimno spletno anketo o stališčih do bolniške odsotnosti omenjenih bolnic. Rezultati: Na spletno anketo je od 52 povabljenih onkologov odgovorilo 24 (46,2 %), od tega 8 (33,3 %) specialistov internistične onkologije, 9 (37,5 %) specialistov onkologije z radioterapijo in 7 (29,2 %) specialistov kirurgov. Stališče onkologov, ocenjeno z 10-stopenjsko Likertovo lestvico, je, da sta pogovor z bolnico in obravnava vprašanj o vrnitvi na delovno mesto zelo pomemben del celostne obravnave (povprečna ocena 8,4/10). Hkrati pa ocenjujejo, da je razmerje med časom, ki ga imajo vsakodnevno na voljo za obravnavo bolnic z rakom dojk, in časom, ki ga lahko posvetijo vprašanjem o bolniški odsotnosti med zdravljenjem ali po zaključenem zdravljenju, slabo (povprečna ocena 3,6/10). Sorazmerno pogosto se srečujejo s t. i. pritiski bolnic zaradi podajanja mnenj v zvezi z bolniško odsotnostjo ali invalidsko upokojitvijo (povprečna ocena 6,5/10). V vprašalniku so bili prav tako zbrani predlogi za dolžino bolniškega staleža, upoštevajoč vrsto in zahtevnost zdravljenja ter individualne dejavnike. Predlagana je bila skupina strokovnjakov, ki bi sestavljala multidisciplinaren tim za obravnavo bolnic z bolniškim staležem
Ključne besede: rak dojke, zdravljenje, bolniška odsotnost, rehabilitacija
Objavljeno v DiRROS: 01.07.2022; Ogledov: 963; Prenosov: 212
.pdf Celotno besedilo (215,07 KB)

19.
20.
Establishment of a virtual transborder tumor board for cancer patients in Central and Southeastern Europe : an initiative of the Central European Cooperative Oncology Group (CECOG)
Christiane Thallinger, Peter Berzinec, Emina Bicakcic, Adelina Dan, Gabriella Fabian, Laurentia Nicoletta Gales, Cvetka Grašič-Kuhar, Urška Janžič, Marina Mencinger, Christoph Zielinski, 2022, izvirni znanstveni članek

Povzetek: o establish a transborder virtual tumor board (VTB) fostering state-of-the-art management of cancer patients by exchanging knowledge and expertise among oncologists in Central and Southeastern Europe (CEE). Methods: We established and implemented a VTB based on the WebEx platform. This allowed for password-protected and secure upload of patient cases to be presented and discussed among colleagues from various oncology centers scattered throughout CEE in order to arrive at a recommendation for further diagnoses and/or treatment. Results: A total of 73 cases from 16 oncology centers located in 11 CEE countries were uploaded by 22 physicians; 71 were discussed over the course of 17 virtual meetings between June 2018 and May 2019 and 12 different kinds of malignant diseases were discussed with lung cancer (46.6%), melanoma (19.2%) and bladder cancer (13.6%) being the most commonly presented tumor entities. Of the discussed patients, 93.3% had stage IV disease at the time of presentation, 62.6% received chemotherapy or targeted treatment and 67.1% were treated with immune checkpoint inhibitors (ICPIs). The most common causes for presentation and discussion of patient cases were related to the use of ICPIs (80%). Conclusion: When the need for expertise exceeds locally available resources, web-based VTBs provide a feasible way to discuss patient cases and arrive at conclusions regarding diagnoses and/or treatment across large geographic distances. Moreover, VTBs provide an innovative way for proper, state-of-the-art management of patients with malignant diseases in times of social distancing and the resulting need for restricted interaction during the current SARS-CoV‑2 (severe acute respiratory syndrome coronavirus type 2) pandemic.
Ključne besede: CECOG, Osrednja in jugovzhodna Evropa, nadzorni imunski zaviralci, maligne bolezni
Objavljeno v DiRROS: 31.03.2022; Ogledov: 650; Prenosov: 396
.pdf Celotno besedilo (1,14 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Iskanje izvedeno v 0.25 sek.
Na vrh