Digitalni repozitorij raziskovalnih organizacij Slovenije

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
Raziskovalni podatki

Možnosti:
  Ponastavi

Iskalni niz: "avtor" (Golob Janez) .

1 - 3 / 3
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Razvoj gozdnih sestojev na nekdanjih novinah v Koprivni
Janez Golob, Milan Golob, David Hladnik, 2019

Povzetek: Na raziskovalnih ploskvah, ki ležijo na nekdanjih novinah na območju katastrske občine Koprivna, smo v septembru leta 2017 opravili šesto zaporedno polno izmero. Gozdovi na raziskovalnih ploskvah so v zasebni lasti in na njih od vzpostavitve le-teh v letu 1960 niso gospodarili. V naravnem sukcesijskem razvoju, ki se je začel pred 70 oziroma 100 leti, je na ploskvah prevladala smreka, spreminjanje sestojnih gostot bi lahko primerjali z Reinekejevem pravilom (SDI) o gostoti sestojev in samoizločanju dreves. Na raziskovalnih ploskvah se lesna zaloga giblje od 566,4 m3/ha do 761,3 m3/ha, temeljnica pa od 48,7 m2/ha do 61,7 m2/ha. Opazili smo skokovito povečanje višinskih krivulj smreke in macesna v sestojih. V neredčenih sestojih prevladujejo drevesa z visokimi neugodnimi vrednostmi dimenzijskega razmerja h/d.
Ključne besede: novinarjenje, raziskovalne ploskve, gozdovi na opuščenih kmetijskih površinah, sukcesijski razvoj
DiRROS - Objavljeno: 29.11.2019; Ogledov: 1259; Prenosov: 385
URL Celotno besedilo (0,00 KB)

2.
Razvoj gozdnih sestojev na nekdanjih novinah v Koprivni
Janez Golob, Milan Golob, David Hladnik, 2019

Povzetek: Na raziskovalnih ploskvah, ki ležijo na nekdanjih novinah na območju katastrske občine Koprivna, smo v septembru leta 2017 opravili šesto zaporedno polno izmero. Gozdovi na raziskovalnih ploskvah so v zasebni lasti in na njih od vzpostavitve le-teh v letu 1960 niso gospodarili. V naravnem sukcesijskem razvoju, ki se je začel pred 70 oziroma 100 leti, je na ploskvah prevladala smreka, spreminjanje sestojnih gostot bi lahko primerjali z Reinekejevem pravilom (SDI) o gostoti sestojev in samoizločanju dreves. Na raziskovalnih ploskvah se lesna zaloga giblje od 566,4 m3/ha do 761,3 m3/ha, temeljnica pa od 48,7 m2/ha do 61,7 m2/ha. Opazili smo skokovito povečanje višinskih krivulj smreke in macesna v sestojih. V neredčenih sestojih prevladujejo drevesa z visokimi neugodnimi vrednostmi dimenzijskega razmerja h/d.
Ključne besede: novinarjenje, raziskovalne ploskve, gozdovi na opuščenih kmetijskih površinah, sukcesijski razvoj
DiRROS - Objavljeno: 29.11.2019; Ogledov: 3259; Prenosov: 1189
URL Celotno besedilo (0,00 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

3.
Priraščanje navadne smreke (Picea abies (L.) Karst.) in evropskega macesna (Larix decidua Mill.) na nekdanjih novinah v Koprivni v Karavankah
Janez Golob, Tom Levanič, David Hladnik, 2021

Povzetek: Na podlagi meritev v obdobju 1962–2017 smo na raziskovalnih ploskvah na nekdanjih novinah v katastrski občini Koprivna izračunali debelinske, višinske in volumenske prirastke za najpomembnejši drevesni vrsti - smreko in macesen. Na raziskovalnih ploskvah, ki so bile prepuščene naravnemu razvoju, so srednjetemeljnični premeri manjši, število dreves pa večje od tistih v primerljivih gospodarskih gozdovih. V zadnjih tridesetih letih se je zaradi visokih sestojnih gostot zmanjšalo debelinsko priraščanje dreves smreke in macesna. Z dendrokronološko analizo smo ocenili vpliv klimatskih dejavnikov na priraščanje smreke in macesna. Na podlagi dendrokronološke analize smo ugotovili, da se leta z negativnim odzivom dreves v debelinskem prirastku od leta 1984 pojavljajo pogosteje.
Ključne besede: raziskovalne ploskve, smreka, macesen, debelinski prirastek, volumenski prirastek, indeks gostote SDI, dendrokronološka analiza
DiRROS - Objavljeno: 02.12.2021; Ogledov: 800; Prenosov: 482
.pdf Celotno besedilo (1,27 MB)

Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh