51. |
52. Visokodozno obsevanje z ogljikovimi ioni pri bolniku z inoperabilnim recidivom karcinoma danke : prikaz primeraFranc Anderluh, Marko Boc, 2022, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci Povzetek: V prispevku je prikazan klinični primer bolnika z inoperabilnim recidivom karcinoma danke, ki je bil zdravljen z visokodoznim obsevanjem z ogljikovimi ioni v protonskem centru v tujini. Obsevanja s protoni ali težkimi ioni v Sloveniji zaenkrat še ne moremo zagotoviti, zato moramo vse bolnike za katere presodimo, da bi imeli od tovrstnega zdravljenja korist, napotiti na zdravljenje v enega od protonskih centrov v tujini. V primerjavi z obsevanjem s fotoni, lahko zaradi specifičnih fizikalnih lastnosti protonskih delcev in težkih ionov, pri obsevanju z njimi bistveno zmanjšamo volumne v obsevalna polja zajetih zdravih tkiv, v določenih kliničnih situacijah pa tumorje tudi obsevamo z višjimi dozami. Ključne besede: rak debelega črevesa in danke, radioterapija, rak prebavil Objavljeno v DiRROS: 13.01.2023; Ogledov: 418; Prenosov: 107 Celotno besedilo (628,25 KB) |
53. |
54. Smernice za obravnavo bolnikov s skvamoznoceličnim karcinomom analnega kanala in kože perinealno (analnega roba)Franc Anderluh, Irena Oblak, Ajra Šečerov Ermenc, Ana Jeromen, Erik Brecelj, Martina Reberšek, Vaneja Velenik, 2022, strokovni članek Ključne besede: rak analnega kanala, rak analnega roba, radiokemoterapija, obsevanje Objavljeno v DiRROS: 15.12.2022; Ogledov: 496; Prenosov: 110 Celotno besedilo (134,47 KB) |
55. Smernice za zdravljenje bolnikov z rakom požiralnika in ezofagogastričnega stika (EGS)Franc Anderluh, Marko Boc, Goran Gačevski, Gorana Gašljević, Samo Horvat, Nežka Hribernik, Marija Ignjatović, Ana Jeromen, Jera Jeruc, Peter Korošec, Tanja Mesti, Srdjan Novaković, Irena Oblak, Janja Ocvirk, Martina Reberšek, Nada Rotovnik-Kozjek, Matevž Srpčič, Ajra Šečerov Ermenc, Borut Štabuc, Vaneja Velenik, Neva Volk, Vesna Zadnik, 2022, slovar, enciklopedija, leksikon, priročnik, atlas, zemljevid Ključne besede: rak požiralnika, rak ezofagogastritičnega stika, smernice, zdravljenje Objavljeno v DiRROS: 07.09.2022; Ogledov: 678; Prenosov: 262 Celotno besedilo (3,50 MB) Gradivo ima več datotek! Več... |
56. Effect of cluster thinning within the grapevine varietyKatja Šuklje, Anastazija Jež Krebelj, Tanja Vaupotič, Franc Čuš, 2022, izvirni znanstveni članek Ključne besede: grapevine, cluster thinning, Welschriesling, thiols, terpenes, yield, yield parameters, wine parameters Objavljeno v DiRROS: 06.09.2022; Ogledov: 601; Prenosov: 169 Celotno besedilo (1015,35 KB) |
57. |
58. Genska terapija v onkologiji, prvi razvojni koraki v SlovenijiMaja Čemažar, Tanja Jesenko, Maša Omerzel, Boštjan Markelc, Urška Kamenšek, Simona Kranjc Brezar, Špela Kos, Urša Lampreht Tratar, Katarina Žnidar, Andrej Renčelj, Urška Matkovič, Teja Valant, Kristina Levpušček, Živa Modic, Tilen Komel, Tim Božič, Urša Kešar, Barbara Starešinič, Katja Uršič Valentinuzzi, Monika Savarin, Primož Strojan, Gorana Gašljević, Maja Ota, Aleš Grošelj, Črt Jamšek, Rosana Hudej, Matjaž Peterka, Franc Smrekar, Barbara Hubad, Marjan Hosta, Jaka Kužnik, Alojz Hosta, Damijan Miklavčič, Matej Reberšek, Aleksandra Cvetkoska, Anja Zajc, Janja Dermol-Černe, Nataša Tozon, Nina Milevoj, Alenka Nemec Svete, Gregor Serša, 2022, strokovni članek Povzetek: Genska terapija postaja čedalje bolj zanimiva tudi v onkologiji. Med aplikacijami je morda najzanimivejša imunostimulacija. Pripravimo lahko plazmidno DNA, ki nosi zapis za različne imunostimulatorne molekule, ki jih vnesemo v celice tumorjev ali normalnih tkiv. Ta tkiva postanejo proizvajalci teh molekul, ki lahko delujejo lokalno ali pa se izločajo tudi sistemsko v krvni obtok. Ker plazmidna DNA ne prehaja celične membrane, so potrebni dostavni sistemi, virusni ali nevirusni. V naših študijah uporabljamo predvsem nevirusni dostavni sistem – elektroporacijo. Interlevkin 12 (IL-12) je eden od zanimivih citokinov, za katerega je znano protitumorsko delovanje s spodbujanjem imunskega odziva in antiangiogenim delovanjem. Namen projekta SmartGene.si je bil pripraviti plazmid z zapisom za interlevkin 12 (plazmid phIL12) in pripraviti vse potrebno za njegovo klinično testiranje za zdravljenje kožnih tumorjev. V konzorciju smo združili moči s partnerji z akademskega in industrijskega področja. Treba je bilo pripraviti plazmid za uporabo v humani onkologiji po zahtevah Evropske agencije za zdravila (EMA). Za prijavo klinične študije na Javno agencijo za zdravila in medicinske pripomočke (JAZMP) smo morali izvesti tudi vse neklinične raziskave o varnosti in učinkovitosti zdravila. Nato je bilo treba razviti postopek priprave zdravila, zagotoviti primerne prostore za pripravo in izvedbo postopka priprave zdravila. V treh letih smo dosegli vse te zastavljene cilje in dobili dovoljenje za izvajanje klinične študije na kožnih tumorjih, ki ga je izdala JAZMP na osnovi pozitivnega mnenja Komisije Republike Slovenije za medicinsko etiko. Zdaj poteka klinična študija faze I preizkušanja plazmida phIL12 na kožnih tumorjih glave in vratu z namenom preveriti varnost in sprejemljivost genskega elektroprenosa plazmida v tumorje. Cilj študije je prav tako določiti primeren odmerek zdravila, ki bi ga v nadaljnji klinični študiji uporabili kot adjuvantno zdravljenje k ablativnim terapijam, kot sta radioterapija ali elektrokemoterapija. Ključne besede: genska terapija, interlevkin-12, plazmidna DNA, elektroprenos genov, rak kože Objavljeno v DiRROS: 01.07.2022; Ogledov: 1164; Prenosov: 233 Celotno besedilo (420,40 KB) |
59. Neoperativni pristop (watch & wait) po zaključenem totalnem neoadjuvantnem zdravljenju raka danke : prikaz primeraAnja Meden Boltežar, Franc Anderluh, Vaneja Velenik, 2022, strokovni članek Povzetek: Sodobno standardizirano zdravljenje lokalno napredovalega raka danke (LNRD) je sestavljeno iz predoperativne kemoradioterapije (KTRT), resekcije s totalno mezorektalno ekscizijo (TME) in pri izbranih bolnikih iz pooperativne kemoterapije (KT). S stopnjevanjem intenzivnosti predoperativnega zdravljenja je prišlo do občutnega porasta patoloških (pCR) in kliničnih popolnih odgovorov (cCR). Pri skrbno izbranih bolnikih s cCR je namesto operativnega zdravljenja možno tudi skrbno spremljanje (angl. Watch & Wait – pristop W&W). Preživetje bolnikov, ki so samo sledeni, ni nič slabše od preživetja operiranih, ob tem pa se izognemo s kirurškim zdravljenjem povezano smrtnostjo in pooperativnim zapletom. V Sloveniji je pristop W&W vključen v zadnja nacionalna priporočila za zdravljenje raka debelega črevesa in danke. Kljub številnim prednostim pristopa W&W še vedno ostaja tveganje za ponovitev in napredovanje bolezni s sistemskim razsojem. Za ugoden izid zdravljenja je ključna skrbna selekcija bolnikov. Težava je predvsem subjektivnost ocene cCR. V prispevku je opisan primer bolnika z LNRD, ki je bil zdravljen s predoperativno KTRT, po čemer je prišlo do cCR. Nato je bil obravnavan s pristopom W&W. Po dveh letih od začetka zdravljenja je prišlo do razsoja bolezni, zaradi česar je bolnik pozneje umrl. Ključne besede: rak danke, neoperativni pristop, neoadjuvantna terapija Objavljeno v DiRROS: 01.07.2022; Ogledov: 726; Prenosov: 217 Celotno besedilo (1,58 MB) |
60. The effects of topical antibiotics on eradication and acquisition of third-generation cephalosporin and carbapenem-resistant Gram-negative bacteria in ICU patients : ǂa ǂpost hoc analysis from a multicentre cluster-randomized trialNienke L. Plantinga, Bastiaan H. Wittekamp, Christian Brun-Buisson, Marc J. M. Bonten, 2020, izvirni znanstveni članek Povzetek: Objectives: The aim was to quantify the effects of selective digestive tract decontamination (SDD) consisting of a mouth paste and gastro-enteral suspension, selective oropharyngeal decontamination with a mouth paste (SOD) and 1-2% chlorhexidine (CHX) mouthwash on eradication and acquisition of carriage of third-generation cephalosporin-resistant Enterobacterales (3GCR-E) and carbapenem-resistant Gram-negative bacteria (CR-GNB) in Intensive Care Unit (ICU) patients. Methods: This was a nested cohort study within a cluster-randomized cross-over trial in six European countries and 13 ICUs with 8665 patients. Eradication and acquisition during ICU stay of 3GCR-E and CRGNB were investigated separately in the rectum and respiratory tract for the three interventions and compared with standard care (SC) using Cox-regression competing events analyses. Results: Adjusted cause specific hazard ratios (CSHR) for eradication of rectal carriage for SDD were 1.76 (95% CI 1.31-2.36) for 3GCR-E and 3.17 (95% CI 1.60-6.29) for CR-GNB compared with SC. For the respiratory tract, adjusted CSHR for eradication of 3GCR-E were 1.47 (0.98-2.20) for SDD and 1.38 (0.92-2.06) for SOD compared with SC, and for eradication of CR-GNB these were 0.77 (0.41-1.45) for SDD and 0.81 (0.44-1.51) for SOD, compared with SC. Adjusted CSHRs for acquisition of rectal carriage during SDD (compared with SC) were 0.51 (0.40-0.64) for 3GCR-E and of 0.56 (0.40-0.78) for CR-GNB. Adjusted CSHRs for acquiring respiratory tract carriage with 3GCR-E compared with SC were 0.38 (0.28-0.50) for SDD and 0.55 (0.42-0.71) for SOD, and for CR-GNB 0.46 (0.33-0.64) during SDD and 0.60 (0.44-0.81) during SOD, respectively. SOD was not associated with eradication or acquisition of 3GCR-E and CR-GNB in the rectum. Conclusions: Among mechanically ventilated ICU patients, SDD was associated with more eradication and less acquisition of 3GCR-E and CR-GNB in the rectum than SC. SDD and SOD were associated with less acquisition of both 3GCR-E and CR-GNB than SC in the respiratory tract. Ključne besede: intensive care units -- analysis -- epidemiology, bacterial drug resistance, anti-infective agents -- therapeutic use decontamination, beta-lactamases, Gram-negative bacteria, gastrointestinal tract -- microbiology -- drug therapy, cohort studies, colonization, ESBL, digestive tract Objavljeno v DiRROS: 27.05.2022; Ogledov: 509; Prenosov: 203 Povezava na datoteko |