1. |
2. Naravna obnova in nega gozdov, ogolelih po velikopovršinskih ujmah: usklajevanje ekoloških, ekonomskih in gozdarsko-političnih vidikov : zaključno poročilo raziskovalnega projektaJurij Diaci, Gal Fidej, Dušan Roženbergar, Tomaž Adamič, Robert Brus, Milan Šinko, Matjaž Čater, Blaž Fricelj, Tim Pirc, Tine Ferk, Andrej Rozman, 2024, končno poročilo o rezultatih raziskav Ključne besede: gozdovi, naravna obnova, naravne ujme, sanacija gozdov, deležniki Objavljeno v DiRROS: 29.10.2024; Ogledov: 200; Prenosov: 388
Celotno besedilo (4,48 MB) Gradivo ima več datotek! Več... |
3. Gozdovi Luksemburga in letno srečanje članov Pro SilvaKristina Sever, Andreja Gregorič, Gal Fidej, Dušan Roženbergar, Jurij Diaci, 2022, poljudni članek Ključne besede: gozdovi, gozdarstvo, Luksemburg, Pro Silva Objavljeno v DiRROS: 17.10.2022; Ogledov: 1154; Prenosov: 240
Celotno besedilo (496,56 KB) |
4. Teden gozdov 2022 : sodobna nega gozdaBoris Rantaša, Kristina Sever, Andreja Gregorič, Andrej Breznikar, Gal Fidej, Dušan Roženbergar, Jurij Diaci, 2022, poljudni članek Ključne besede: Teden gozdov, nega, gozdovi, gozdarstvo, propaganda Objavljeno v DiRROS: 11.08.2022; Ogledov: 1135; Prenosov: 387
Celotno besedilo (1,30 MB) |
5. Podobe gozdnega revirjaAnton Lesnik, Gal Fidej, Jože Prah, Jože Mori, Jože Kos, Jurij Diaci, Kristina Sever, Marija Imperl, 2022, poljudni članek Ključne besede: revirni gozdar Objavljeno v DiRROS: 08.03.2022; Ogledov: 1356; Prenosov: 387
Celotno besedilo (522,26 KB) |
6. Razvoj mladja na izbranih površinah vetrolomov iz let 2008 in 2017 ter gozdnogojitvene smernice za obnovoGal Fidej, Dušan Roženbergar, Matteo Cerioni, Thomas Andrew Nagel, Jurij Diaci, 2021, strokovni članek Povzetek: V prispevku smo analizirali in primerjali pomlajevanje po vetrolomih v letih 2008 in 2017. Ugotavljamo, da so gostote naravnega mladja med raziskovalnimi objekti in znotraj njih zelo različne in so posledica različnih ekoloških razmer v času ujme in po njej. Začetne gostote tri (vetrolom 2017) oz. štiri leta (vetrolom 2008) po ujmi so znašale približno 2100 do 23.000 osebkov na hektar. Zmes je bila bolj podobna, od klimaksnih vrst sta prevladovali smreka in bukev. Pomembno začetno gonilo sukcesije je precejšnja zastopanost pionirskih in svetloljubnih vrst, kot so iva, jerebika in breza. Avtorji izsledke raziskave dopolnjujemo z gozdnogojitvenimi smernicami za obnovo gozdov. Po ujmi smo pri tehnični sanaciji pozorni, da ne poškodujemo obstoječega pomladka, ki ima velik vlogo pri obnovi. Prevladuje naj naravna obnova gozdov, za umetno se odločamo v zaostrenih ekoloških razmerah, ko pričakujemo malo naravnega mladja ali to ni razvito. Pri umetni obnovi po zgledu iz tujine vnašamo jelko in hrast. Obžetev izvajamo točkovno in ne površinsko po celotni umetno obnovljeni površini, saj z njo odstranjujemo naravno mladje. V sistem obnove je treba vpeljati preverjanje uspešnosti saditve. Ključne besede: naravno pomlajevanje, naravna obnova, obnova po ujmah, obnova gozdov, vetrolomi, gojenje gozdov, gozdnogojitvene smernice Objavljeno v DiRROS: 29.10.2021; Ogledov: 1725; Prenosov: 516
Celotno besedilo (301,68 KB) |
7. Sodobna izhodišča redčenj : povezovanje načel izbiralnega redčenja, situacijskega redčenja, redčenja šopov in skupin ter redčenja spremenljive gostoteJurij Diaci, Dušan Roženbergar, Gal Fidej, Domen Arnič, 2021, strokovni članek Povzetek: V Evropi so razširjeni različni načini redčenj, ki so delno odgovor na različne cilje gospodarjenja; delno so posledica tradicije in različnih kulturnih okolij. S spremembami v okolju in zaostrovanjem družbeno-ekonomskih razmer ter splošnim nazadovanjem nege gozdov postajajo odločitve o najprimernejšim načinu in intenzivnosti redčenj vse pomembnejše. V prispevku primerjamo situacijsko redčenje, redčenje šopov in skupin, redčenje spremenljive gostote in pri nas ustaljeno izbiralno redčenje. Navajamo usmeritve, kako redčenja kombinirati ter kako izbrati primeren način in program redčenj. Na temelju sinteze dosedanjih raziskav izpostavljamo, da so za utemeljeno izboljšanje načinov redčenj pomembni poskusi v naravi. Ključne besede: gojenje gozdov, nega gozda, redčenje, racionalizacija, stabilnost sestoja, porazdelitev izbrancev Objavljeno v DiRROS: 29.10.2021; Ogledov: 1831; Prenosov: 552
Celotno besedilo (572,76 KB) |
8. Poletni gozdarski tabor za dijakeJernej Javornik, Vera Zgonik, Gal Fidej, Tine Hauptman, Klemen Jerina, Matija Klopčič, Matevž Mihelič, Roman Pavlin, Anton Poje, Andrej Rozman, Dušan Roženbergar, 2019, poljudni članek Ključne besede: gozdarstvo, poletni tabori, poletni gozdarski tabor Objavljeno v DiRROS: 19.10.2019; Ogledov: 3820; Prenosov: 907
Celotno besedilo (194,65 KB) |
9. Presoja varovalnega učinka gozda pred drobirskimi tokoviGal Fidej, Matjaž Mikoš, Jernej Jež, Špela Kumelj, Jurij Diaci, 2018, izvirni znanstveni članek Povzetek: Varovalni gozdovi imajo pomembno vlogo pri zmanjševanju učinka različnih naravnih nevarnosti. Kljub pove- čevanju potreb po varovalni in zaščitni funkcij zaradi staranja gozdov in povečanega tveganja zaradi naravnih motenj ostaja aktivno upravljanje na nizki ravni. Proučili smo učinkovitost varovalnih gozdov za zaščito pred drobirskimi tokovi na severozahodu Slovenije, v Soteski med Bledom in Bohinjem, kjer sta zaradi delovanja pobočnih premikov ogroženi državna cesta in železnica. Na podlagi geološke karte in karte podvrženosti drobirskim tokovom smo ugotovili vplivno območje drobirskih tokov. Pri modeliranju njihovega širjenja smo uporabili program TopRunDF. Podatke o gozdu smo zbrali na 26 vzorčnih ploskvah, kjer smo izmerili vsa živa drevesa s prsnim premerom več kot 10 cm. Podrobno smo opisali sestoje in jih ovrednotili po metodi NaiS. Ugotovili smo, da ima gozd pomembno vlogo pri zaščiti infrastrukturnih objektov. Za uresničevanje trajnosti zaščitne vloge je treba enomerne sestoje prevzgojiti v mozaično enomerne. V sestojih, kjer gozdnogojitveni ukrepi ne zadostujejo, je treba uporabiti tehnične ukrepe. Ker s sestoji niso gospodarili več desetletij, so motnje (najpogosteje v obliki vetrolomov) pogoste. Izsledki kažejo, da je potrebno objektivno ovrednotenje varovalne in zaščitne funkcije takšnih gozdov. Priporočamo tudi aktivno nego, kar je v nasprotju z dosedanjo prakso v teh gozdovih. Ključne besede: varovalni gozdovi, naravne nevarnosti, drobirski tok, zaščitna funkcija, Soteska Objavljeno v DiRROS: 22.05.2018; Ogledov: 4068; Prenosov: 960
Celotno besedilo (436,78 KB) |
10. Veliki rastlinojedi parkljarji, obnova, struktura in funkcije gozdov v SlovenijiDušan Roženbergar, Thomas Andrew Nagel, Gal Fidej, Jurij Diaci, 2017, pregledni znanstveni članek Povzetek: V prispevku prikazujemo, kakšni so vplivi velikih rastlinojedih parkljarjev na obnovo, s tem pa na drevesno sestavo, strukturo, kakovost in odpornost slovenskih gozdov. V uvodnem delu, na podlagi izsledkov tujih in domačih raziskav, predstavljamo nekaj temeljnih značilnosti razmerja med velikimi rastlinojedimi parkljarji (VRP) in gozdnim ekosistemom. Prikazujemo, kako na ta odnos lahko vplivamo z gozdnogojitvenimi ukrepi in na podlagi izsledkov novejših raziskav na tem področju navajamo oceno trenutnega stanja v slovenskih gozdovih. Na splošno se razmere v osrednjih območjih VRP glede na prejšnja desetletja izboljšujejo, vendar v nekaterih predelih Slovenije gostote velikih rastlinojedih parkljarjev ne omogočajo trajnostne obnove vseh domačih vrst, še posebno jelke in hrasta. To otežuje prilagajanje gozdov na podnebne spremembe, kar je še posebno izrazito na površinah, ki so jih prizadele naravne ujme. Na koncu prispevka predstavljamo predlog poskusnega usklajenega ukrepanja upravljavcev divjadi, lastnikov gozdov in gojiteljev, kar bi lahko prispevalo k večjemu razumevanju odnosa med velikimi rastlinojedimi parkljarji in gozdnimi sestoji ter boljšemu upravljanju gozdov v prihodnosti. Ključne besede: naravno pomlajevanje, otežena obnova gozdov, gojenje gozdov, objedanje, nazadovanje jelke, jelka Objavljeno v DiRROS: 28.10.2017; Ogledov: 4260; Prenosov: 1012
Celotno besedilo (246,31 KB) |