1. |
2. Akcijski načrt za izvajanje ukrepov na področju LULUCF v okviru NEPNGal Kušar, Andreja Ferreira, Matic Kozina, Boštjan Mali, 2024, projektna dokumentacija (idejni projekt, izvedbeni projekt) Ključne besede: LULUCF, raba zemljišč, gozdarstvo, ponori ogljika, nacionalni energetski in podnebni načrt
Objavljeno v DiRROS: 09.07.2026; Ogledov: 59; Prenosov: 30
 Celotno besedilo (1,12 MB) |
3. Poročilo o izvedbi naloge javnega naročila: »Vzorčenje nadzemne žive in odmrle biomase ter tal v gozdovih 2025-2026« MEJNIK 3Andreja Ferreira, Polona Hafner, Luka Krajnc, Gal Kušar, Jaka Križaj, Tom Levanič, Boštjan Mali, Aleksander Marinšek, Iza Petek, Anže Martin Pintar, Mitja Skudnik, Primož Simončič, Polona Vukovič, Daniel Žlindra, 2026, elaborat, predštudija, študija Ključne besede: gozdna statistika, podnebni sklad, NGI
Objavljeno v DiRROS: 19.06.2026; Ogledov: 144; Prenosov: 0
Gradivo ima več datotek! Več... |
4. |
5. |
6. Lesna zaloga drevesnih in grmovnih vrst glede na višinske pasove v Sloveniji : primerjalna analiza in razvojne značilnostiAnže Martin Pintar, Andreja Ferreira, Gal Kušar, Mitja Skudnik, Luka Krajnc, 2026, izvirni znanstveni članek Povzetek: slovenski gozdovi spadajo med vrstno pestrejše, saj v njih raste kar 71 avtohtonih drevesnih vrst. navkljub veliki vrstni pestrosti slovenskih gozdov v lesni zalogi le teh s 60 % prevla-dujeta bukev (Fagus sylvatica) in navadna smreka (Picea abies). Lesna zaloga merskih dreves narašča z nadmorsko viši-no, tako ima zgornji višinski pas največjo lesno zalogo, in sicer 398 m3/ha. obratno od lesne zaloge merskih dreves in grmov se shannon-wienerjev indeks vrstne pestrosti z nadmorsko višino zmanjšuje. podobno je tudi pri shannon-wienerjevem indeksu vrstne pestrosti podmerskih dreves, s tem da je v ni-žinskem pasu nekoliko manjši. delež smreke v lesni zalogi merskih dreves se veča z nadmorsko višino. v nižinskem pasu (do 300 m) znaša 10,2 %, v najvišjem pa 49,4 %. bukev je v zadnjem obdobju postala najpogostejša drevesna vrsta v dele-žu lesne zaloge merskih in podmerskih drevesnih vrst, kar nakazuje tudi na prihodnje večanje lesne zaloge deleža mer-skih dreves bukve. v nižinskem in spodnjem višinskem pasu (nižjem od 700 m) je delež lesne zaloge podmerskih dreves: termofilnih listavcev – predvsem malega jesena (Fraxinus ornus), črnega gabra (Ostrya carpinifolia), tujerodne robinije (Robinia pseudoaccacia) in sencozdržnega belega gabra (Car-pinus betulus) precej večji od deleža lesne zaloge teh drevesnih vrst v lesni zalogi merskih dreves. v merski zalogi podmer-skih grmovnih vrst tako v celotni sloveniji kot tudi v vseh vi-šinskih pasovih prevladuje navadna leska (Corylus avellana), ta prav tako močno prevladuje v vseh višinskih pasovih – naj-večji delež ima v višinskem pasu od 700 do 1.000 m (91,3 %), najmanjšega pa v nižinskem pasu (61,9 %).
Ključne besede: nacionalna gozdna inventura, Slovenija, gozdovi, višinski pasovi, raznolikost, drevesne vrste, grmovne vrste, lesna zaloga
Objavljeno v DiRROS: 04.06.2026; Ogledov: 222; Prenosov: 196
Celotno besedilo (444,21 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
7. Development and testing of an innovative model for managing ecosystems in the Rački ribniki–Požeg landscape parkAnže Japelj, Andreja Ferreira, Andrej Kobler, Anže Martin Pintar, Kaja Plevnik, Pia Höfferle, 2026, izvirni znanstveni članek Povzetek: The article presents the process of designing and testing an ecosystem-based governance model (EBGM). The EBGM is an innovative and highly participatory approach to addressing management challenges in protected areas. The implementation of the EBGM makes it possible to define a management approach that seeks to balance the interests of various stakeholders, ensure the long-term availability of ecosystem services, and meet the conservation goals of nature protection in important areas. The study focused on Natura 2000 sites affected by climate change (altered precipitation patterns, higher temperatures, more frequent natural disturbances, the spread of invasive alien species, etc.) while also facing management challenges (conflicting stakeholder interests, lack of management capacity, preparation of management plans, etc.). The EBGM consists of six elements, representing phases in the search for shared governance solutions. It incorporates seven fundamental principles and three key management dimensions. The model was developed iteratively and tested in practice through two participatory workshops involving key stakeholders of the Rački ribniki–Požeg Landscape Park, which, at the time of the study, was undergoing a revision of its protection act and the preparation of a management plan. The outcomes of testing the EBGM included the establishment of a stakeholder network, an assessment of the park’s importance for nature conservation and provision of ecosystem services, an evaluation of past and future development trends, and the delineation of management zones for the entire area of the park. The EBGM is sufficiently flexible to be applied in other contexts and under different ecosystem management regimes.
Ključne besede: ecosystem services, protected areas, spatial analysis, participatory approach, ecosystem governance model, management zones
Objavljeno v DiRROS: 27.02.2026; Ogledov: 440; Prenosov: 285
Celotno besedilo (8,86 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
8. Končno poročilo analize stanja ekosistemskih storitev in ocene ogroženosti s predlogi ukrepovPia Höfferle, Anže Japelj, Anže Martin Pintar, Andreja Ferreira, Mišo Andjelov, Peter Frantar, 2025, končno poročilo o rezultatih raziskav Ključne besede: ekosistemske storitve, raba prostora, kras, Komen
Objavljeno v DiRROS: 19.02.2026; Ogledov: 456; Prenosov: 0
Celotno besedilo (2,15 MB) |
9. |
10. Poročilo o izvedbi naloge javnega naročila: »Vzorčenje nadzemne žive in odmrle biomase ter tal v gozdovih 2025-2026« MEJNIK 2Andreja Ferreira, Polona Hafner, Janez Kermavnar, Luka Krajnc, Gal Kušar, Lado Kutnar, Tom Levanič, Boštjan Mali, Aleksander Marinšek, Iza Petek, Anže Martin Pintar, Primož Simončič, Saša Šercer, Mitja Skudnik, Polona Vukovič, Daniel Žlindra, 2025, elaborat, predštudija, študija Ključne besede: gozdna statistika
Objavljeno v DiRROS: 28.01.2026; Ogledov: 480; Prenosov: 0
Gradivo ima več datotek! Več... |
