Digitalni repozitorij raziskovalnih organizacij Slovenije

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


Iskalni niz: "avtor" (Diaci Jurij) .

1 - 10 / 38
Na začetekNa prejšnjo stran1234Na naslednjo stranNa konec
1.
In memoriam - Maks Sušek (1932-2022)
Jurij Diaci, 2022, poljudni članek

Objavljeno v DiRROS: 08.03.2022; Ogledov: 247; Prenosov: 35
.pdf Celotno besedilo (1,25 MB)

2.
Podobe gozdnega revirja
Anton Lesnik, Gal Fidej, Jože Prah, Jože Mori, Jože Kos, Jurij Diaci, Kristina Sever, Marija Imperl, 2022, poljudni članek

Ključne besede: revirni gozdar
Objavljeno v DiRROS: 08.03.2022; Ogledov: 273; Prenosov: 40
.pdf Celotno besedilo (522,26 KB)

3.
Razvoj mladja na izbranih površinah vetrolomov iz let 2008 in 2017 ter gozdnogojitvene smernice za obnovo
Gal Fidej, Dušan Roženbergar, Matteo Cerioni, Thomas Andrew Nagel, Jurij Diaci, 2021, strokovni članek

Povzetek: V prispevku smo analizirali in primerjali pomlajevanje po vetrolomih v letih 2008 in 2017. Ugotavljamo, da so gostote naravnega mladja med raziskovalnimi objekti in znotraj njih zelo različne in so posledica različnih ekoloških razmer v času ujme in po njej. Začetne gostote tri (vetrolom 2017) oz. štiri leta (vetrolom 2008) po ujmi so znašale približno 2100 do 23.000 osebkov na hektar. Zmes je bila bolj podobna, od klimaksnih vrst sta prevladovali smreka in bukev. Pomembno začetno gonilo sukcesije je precejšnja zastopanost pionirskih in svetloljubnih vrst, kot so iva, jerebika in breza. Avtorji izsledke raziskave dopolnjujemo z gozdnogojitvenimi smernicami za obnovo gozdov. Po ujmi smo pri tehnični sanaciji pozorni, da ne poškodujemo obstoječega pomladka, ki ima velik vlogo pri obnovi. Prevladuje naj naravna obnova gozdov, za umetno se odločamo v zaostrenih ekoloških razmerah, ko pričakujemo malo naravnega mladja ali to ni razvito. Pri umetni obnovi po zgledu iz tujine vnašamo jelko in hrast. Obžetev izvajamo točkovno in ne površinsko po celotni umetno obnovljeni površini, saj z njo odstranjujemo naravno mladje. V sistem obnove je treba vpeljati preverjanje uspešnosti saditve.
Ključne besede: naravno pomlajevanje, naravna obnova, obnova po ujmah, obnova gozdov, vetrolomi, gojenje gozdov, gozdnogojitvene smernice
Objavljeno v DiRROS: 29.10.2021; Ogledov: 403; Prenosov: 168
.pdf Celotno besedilo (301,68 KB)

4.
Sodobna izhodišča redčenj : povezovanje načel izbiralnega redčenja, situacijskega redčenja, redčenja šopov in skupin ter redčenja spremenljive gostote
Jurij Diaci, Dušan Roženbergar, Gal Fidej, Domen Arnič, 2021, strokovni članek

Povzetek: V Evropi so razširjeni različni načini redčenj, ki so delno odgovor na različne cilje gospodarjenja; delno so posledica tradicije in različnih kulturnih okolij. S spremembami v okolju in zaostrovanjem družbeno-ekonomskih razmer ter splošnim nazadovanjem nege gozdov postajajo odločitve o najprimernejšim načinu in intenzivnosti redčenj vse pomembnejše. V prispevku primerjamo situacijsko redčenje, redčenje šopov in skupin, redčenje spremenljive gostote in pri nas ustaljeno izbiralno redčenje. Navajamo usmeritve, kako redčenja kombinirati ter kako izbrati primeren način in program redčenj. Na temelju sinteze dosedanjih raziskav izpostavljamo, da so za utemeljeno izboljšanje načinov redčenj pomembni poskusi v naravi.
Ključne besede: gojenje gozdov, nega gozda, redčenje, racionalizacija, stabilnost sestoja, porazdelitev izbrancev
Objavljeno v DiRROS: 29.10.2021; Ogledov: 497; Prenosov: 179
.pdf Celotno besedilo (572,76 KB)

5.
6.
V spomin profesorju dr. dr. Dušanu Mlinšku (1925-2020)
Jurij Diaci, 2021, poljudni članek

Ključne besede: nekrologi
Objavljeno v DiRROS: 14.04.2021; Ogledov: 650; Prenosov: 141
.pdf Celotno besedilo (154,64 KB)

7.
Ohranjenost drevesne sestave in realizacija možnega poseka zmanjšujeta obseg sanitarnih sečenj v Sloveniji
Jurij Diaci, Maarten De Groot, Nikica Ogris, 2021, strokovni članek

Povzetek: Splošno sprejeto stališče je, da s sonaravnim gospodarjenjem zmanjšujemo tveganja pri gospodarjenju z gozdovi. Za potrditev tega stališča obstajajo dobri zgledi gospodarjenja in posredni dokazi, primanjkuje pa znanstvenih študij, ki bi na podlagi kvantitativnih analiz to potrjevale. V Sloveniji smo potrdili pozitivne povezave med ohranjeno drevesno sestavo, rednim gospodarjenjem in manj sanitarnimi sečnjami. V dobi izrazitih okoljskih sprememb je smiselno spodbujati redno gospodarjenje z gozdovi. V prihodnosti bo zaradi socialno-ekonomskih sprememb še bolj izraženo opuščanje gospodarjenja. V članku razpravljamo o številnih prednostih rednega gospodarjenja. V prihodnje bo treba poleg vloge rednega gospodarjenja za preskrbo lesnopredelovalne verige večji poudarek nameniti pomenu dejavnega gospodarjenja za prilagajanje gozda na okoljske spremembe in za zdravje gozda.
Ključne besede: realizacija možnega poseka, aktiviranje gospodarjenja z gozdovi, zdravje gozda, podlubniki, sestoji smreke
Objavljeno v DiRROS: 14.04.2021; Ogledov: 739; Prenosov: 268
.pdf Celotno besedilo (214,07 KB)

8.
Private forest owner characteristics affect European spruce bark beetle management under an extreme weather event and host tree density
Maarten De Groot, Jurij Diaci, Kaja Kandare, Nike Krajnc, Rok Pisek, Špela Ščap, Darja Stare, Nikica Ogris, 2021, izvirni znanstveni članek

Povzetek: In the last few decades, an increasing number and intensity of bark beetle outbreaks have plagued the forests of Europe and North America. Bark beetle management is directly related to forest owner characteristics, although this relationship is not well understood. The purpose of the study was to investigate the influence of forest owner characteristics on the amount and timing of sanitary felling under different disturbance regimes and quantities of Norway spruce. We combined different databases on sanitary felling, the timing of sanitary felling, and forest owner characteristics for Slovenia from 2014 to 2018 and analyzed the amount and timing of sanitary felling in relation to forest owner characteristics. We found that the timing in winter and the amount of sanitary felling were positively associated with the distance of the owner%s residence to the forest parcel. Larger parcels were more affected by bark beetles but did not have later timing of cutting in the summer period as was hypothesized. The timing of sanitary felling decreased with property size, while with the probability of sanitary felling, the effect of property depended on the ice storm and the amount of spruce. The size of the settlement, the permanent address of the private owner, and timing of sanitary felling were positively associated but also depended on the amount of spruce. Gender and age did not have an important influence on the amount and timing of sanitary felling. Forest owners are an important factor in effective bark beetle management. This study highlights the private forest ownership characteristics that should be emphasized in order to fight bark beetle outbreaks in the event of large-scale disturbances. Governments should support forest owners who are at greater risk of bark beetle outbreaks and less efficient in managing outbreaks. Furthermore, landowner characteristics should be included when forecasting bark beetle outbreaks.
Ključne besede: close-to-nature management, sanitary felling, Ips typographus, forest pest management, forest owner characteristics
Objavljeno v DiRROS: 22.03.2021; Ogledov: 690; Prenosov: 445
.pdf Celotno besedilo (444,49 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

9.
Modeling of time consumption for selective and situational precommercial thinning in mountain beech forest stands
Domen Arnič, Janez Krč, Jurij Diaci, 2021, izvirni znanstveni članek

Povzetek: Rationalization and optimization of work is becoming increasingly important in the European forestry sector. In this study a tool for modeling three different precommercial thinning approaches in young beech mountain stands was developed based on several field studies. The simulation examines three primary types of precommercial thinning: selective thinning and two types of situational thinning. We studied the impact of the number of candidates/crop trees and the impact of harvesting intensity on the structure and consumption of productive time. We found that in terms of costs situational precommercial thinning is more rational than selective precommercial thinning, that harvesting intensity has a significant impact on time consumption and that the number of candidates or crop trees has a significant impact on time consumption as well as on the relationships between main and auxiliary productive time. The modeling has shown that situational thinning is an alternative to selective thinning and that, in addition to requiring smaller and more efficient harvesting machines, it offers a cost-effective and ergonomic option (more walking, less chainsaw operation) for the pre-commercial thinning of young forest.
Ključne besede: precommercial thinning, selective thinning, situational thinning, modeling, crop tree
Objavljeno v DiRROS: 22.03.2021; Ogledov: 632; Prenosov: 359
.pdf Celotno besedilo (657,80 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

10.
Sodobno gojenje bukovih gozdov
Dušan Roženbergar, Andrej Ficko, Jurij Diaci, 2008, pregledni znanstveni članek

Ključne besede: nega gozdov, negovalni modeli, bukovi gozdovi, bukev, gojenje gozdov, Fagus sylvatica
Objavljeno v DiRROS: 17.11.2020; Ogledov: 698; Prenosov: 226
.pdf Celotno besedilo (396,04 KB)

Iskanje izvedeno v 0.63 sek.
Na vrh