Digitalni repozitorij raziskovalnih organizacij Slovenije

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


Iskalni niz: "avtor" (Brus Robert) .

1 - 10 / 39
Na začetekNa prejšnjo stran1234Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
Tree rings, wood density and climate–growth relationships of four Douglas-fir provenances in sub-Mediterranean Slovenia
Luka Krajnc, Jožica Gričar, Jernej Jevšenak, Polona Hafner, Robert Brus, 2022, izvirni znanstveni članek

Povzetek: Tree rings, wood density and the climate–growth relationship of four Douglas-fir provenances were analysed separately for the juvenile and adult phases. Four provenances were selected from an existing IUFRO provenance trial planted in 1971 based on their diameter at breast height and vitality. Increment cores were extracted from individual trees, on which we measured tree-ring widths (RW), earlywood widths (EWW) and latewood widths (LWW). Wood density was assessed in standing trees using resistance drilling. The climate–growth correlations were calculated between provenance chronologies of RW, EWW, LWW and latewood share, and the day-wise aggregated Standardised Precipitation-Evapotranspiration Index (SPEI). The analysis was done separately for the juvenile and mature phases of growth. Provenances 1064 (Jefferson) and 1080 (Yelm) exhibited larger annual radial increments than provenances 1028 (Merrit) and 1089 (Cathlamet). The two provenances with the highest annual radial increment in the juvenile phase did not exhibit the same trend in the adult phase. In all provenances, RW, and consequently EWW and LWW, were wider in the juvenile than in adult phase. The share of latewood was in all cases higher in juvenile wood than in mature wood. All four provenances had similar wood densities in both analyzed growth phases. Our analysis showed that when selecting the most promising provenance for planting, possible changes in relative growth rate from the juvenile to adult phase need to be considered.
Ključne besede: Pseudotsuga menziesii, SPEI, juvenile phase, adult phase, latewood share, resistance drilling
Objavljeno v DiRROS: 21.11.2022; Ogledov: 345; Prenosov: 72
.pdf Celotno besedilo (3,07 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

3.
Zakonodaja in pravni okviri gojenja tujerodnih drevesnih vrst v gozdovih Slovenije
Pia Caroline Adamič, Robert Brus, Kristjan Jarni, 2022, pregledni znanstveni članek

Povzetek: Namen raziskave je bil pregled zakonodaje in pravnih okvirjev gojenja tujerodnih drevesnih vrst v slovenskih gozdovih. Na ravni Evropske unije je za uvedbo, uporabo in gospodarjenje s tujerodnimi drevesi pomembnih več pravnih instrumentov, npr. Direktiva Sveta o trženju gozdnega reprodukcijskega materiala, Habitatna direktiva, Uredba o preprečevanju in obvladovanju vnosa in širjenja invazivnih tujerodnih vrst. V slovenski zakonodaji področje njihovega vnosa in potencialnega vpliva ureja predvsem Zakon o ohranjanju narave, pomembni pa so še Uredba o posebnih varstvenih območjih (območjih Natura 2000), Zakon o gozdovih, Zakon o gozdnem reprodukcijskem materialu, Pravilnik o določitvi provenienčnih območij, Uredba o zavarovanih prosto živečih rastlinskih vrstah. Iz pravnih aktov izhaja, da za opravljanje gozdarske dejavnosti gojenje tujerodnih dreves v Sloveniji ni prepovedano, doselitev tujerodnih vrst je načeloma dovoljena, za vnos novih tujerodnih vrst pa je potreben ustrezen postopek, ki vključuje presojo vplivov na okolje, odobri pa ga pristojni minister. Slovenska zakonodaja tako ponuja možnosti za gojenje določenih tujerodnih drevesnih vrst, ki bi lahko bile zaradi boljše odpornosti proti biotskim in abiotskim dejavnikom ključne pri prilagajanju gozdov na podnebne spremembe, hkrati pa so zaradi hitre rasti in kakovostnega lesa gospodarsko zanimive.
Ključne besede: tujerodne drevesne vrste, zakonodaja, gozdni nasadi, gojenja tujerodnih vrst
Objavljeno v DiRROS: 28.10.2022; Ogledov: 1253; Prenosov: 600
.pdf Celotno besedilo (1,88 MB)

4.
5.
6.
7.
8.
9.
10.
Rast in kakovost metasekvoje (Metasequoia glyptostroboides Hu et Cheng) v živem arhivu pri Ljubljani
Iza Petek, Gregor Božič, Dušan Jurc, Kristjan Jarni, Robert Brus, 2022, izvirni znanstveni članek

Povzetek: Analizirali smo živi arhiv metasekvoje (Metasequoia glyptostroboides Hu et Cheng) na obrečnem rastišču ob Savi pri Ljubljani. Osnovan je bil v letih 1993 in 1994 s sadikami, vzgojenimi iz originalnih semen z območja na Kitajskem, kjer je bila vrsta opisana (klasično nahajališče oz. locus classicus). Drevesa v nasadu so bila prvič izmerjena spomladi leta 2000 in nato še leta 2006, spomladi v letu 2020 pa smo meritve ponovili. V starosti 30 let je povprečno drevo merilo v višino 20,7 m, povprečni premer koreninskega vratu na višini debla 0,1 m je znašal 72,3 cm, povprečni premer debla na prsni višini pa 51,4 cm. Ugotovili smo, da je pogostnost reproduktivnih organov, torej storžev in moških cvetov, povezana s premerom in višino drevesa. Užlebljenost debla je zelo variabilna in povezana s premerom, zelo variabilno je tudi zmanjšanje premera z višino. Povezave med omenjenimi znaki in lego drevesa v nasadu nismo ugotovili. Svetloba oziroma lega v nasadu ni edini dejavnik, ki vpliva na lastnosti posameznega drevesa, vzrok je tudi genetska variabilnost med drevesi.
Ključne besede: Metasequoia glyptostroboides, semenski nasad, rast, kakovost, Slovenija
Objavljeno v DiRROS: 11.08.2022; Ogledov: 543; Prenosov: 152
.pdf Celotno besedilo (694,92 KB)

Iskanje izvedeno v 0.34 sek.
Na vrh