1. Dežela, ki je ni na zemljevidu : Lirični vidiki antropologijeBrane Senegačnik, 2019, znanstvena monografija Povzetek: Čeprav knjiga Dežela, ki je ni na zemljevidu. Lirični vidiki antropologije vseskozi ohranja osrednjo usmeritev k vprašanjem povezanosti lirike s človekovim bivanjem in k eksistencialnim temam, kot so življenje, smrt, minevanje …, pa je ta osrednja tematika ponekod zastavljena generalno preko avtorjevih teoretskih razmislekov, drugod pa navezana na konkretne primere (npr. poglavje o sodobnem hrvaškem pesniku Tomislavu Marijanu Bilosniću Pesnik in njegove Molitve). Ta preplet med avtorjevo refleksijo in obravnavo ter interpretacijo konkretnih primerov je vsekakor redek primer študije o temeljnih vprašanjih besedne umetnosti, še posebej lirike. Dialogu med avtorjevo osebno in izredno subtilno izraženo pesniško izkušnjo in konkretnimi primeri pa se pridružujejo še zapisi drugih avtorjev o poeziji. Suvereno povezovanje vse teh različnih pristopov daje knjigi posebno odliko in je vsekakor zanimivo, saj zahteva od bralca še poseben intelektualni razmislek, knjiga pa se s tem, kot pove že naslov, metodološko izmika strogo znanstveno zasnovani socialni antropologiji, saj gre za resničnost, s katero se srečujemo v lirični poeziji.
Ob tem ni presenetljivo, da avtor te knjige zapiše: »[…] V tem pogledu mora biti literarna veda še posebej senzibilna in se mora nenehoma spuščati (ali dvigovati) z ravni splošnega vedenja v nova in nova raziskovanja konkretnih besedil in ob njih preverjati, korigirati in dopolnjevati utrjeno vedenje.«
Ključne besede: literarne vrste, poezija, teorija lirike
Objavljeno v DiRROS: 09.02.2026; Ogledov: 660; Prenosov: 133 |
2. Mišljenje in brezno zgodovine : Od metafizike do tehnosfereŽarko Paić, 2022, znanstvena monografija Povzetek: Razumevanje sodobne filozofije Žarka Paića ima v tem okviru posebno mesto. Paić razmišlja o možnosti nastopa prihajajoče filozofije, potem ko se njeno bistvo udejanji v triadi metafizike, kibernetike in transhumanizma. Ni treba posebej omenjati, da gre za poskus tlakovanja poti razmišljanju, ki si po Heideggru in Deleuzu ne predstavlja več, da je prihodnost odprta za filozofijo in jo lahko zapolni pluralni niz t. i. filozofij tehnoznanosti, filma, kulture, vizualnosti ipd. Knjiga izbranih razprav Mišljenje in brezno zgodovine – od metafizike do tehnosfere vključuje sistematično teoretsko analizo temeljnega problema sodobnega časa, kako ubesediti svobodo kot možnost smisla človeka, saj pošastna moč omrežja tehnosfere nastopa kot imanentna transcendenca umetnega življenja, ki vse alternative temu spreminja v psevdoutopije in iluzorne akcije sveta življenja. Knjigo obogati tudi pogovor Deana Komela z Žarkom Paićem, tudi avtorjem treh pesniških zbirk.
Žarko Paić, profesor estetike na Univerzi v Zagrebu, je avtor številnih knjig s področja družbenih in humanističnih ved, kot so Slika brez sveta, Postčloveško stanje, Doba oligarhije, Tehnosfera I-V, Nihilizem in sodobnost.
Objavljeno v DiRROS: 13.01.2026; Ogledov: 771; Prenosov: 131 |
3. Pisava življenja : Ob pesništvu Paula CelanaAndrej Božič, 2022, znanstvena monografija Povzetek: Knjiga predstavlja prvo samostojno znanstveno monografijo spod peresa slovenskega avtorja o poeziji enega izmed najpomembnejših in najkompleksnejših evropskih pesnikov dvajsetega stoletja. Za izhodišče interpretativnega razpiranja raznoterih plasti Celanove besedne ustvarjalnosti monografiji služi (dolga, devetdelna) pesnitev »Engführung« iz zbirke Sprachgitter (1959), pri čemer se njeni posamezni deli prepletajo z razčlenitvijo knjige na poglavja. Po uvodnem, predstavitvenem poglavju, ki naznači namen razprave o mnogostranskih kontekstih kreativnosti v nemškem jeziku pišočega pesnika judovskega porekla, se avtor spoprime s filozofskim problemom slehernega pristopanja k literarni umetnosti, kakor ga je mogoče razgrniti ob soočenju med hermenevtiko Hansa-Georga Gadamerja, dekonstrukcijo Jacquesa Derridaja in fenomenologijo responzivne racionalnosti Bernharda Waldenfelsa. Predhodnost nagovora pesmi in naknadnost razlagalnega odgovarjanja tvorita dvojnostno gibanje, znotraj katerega se odigrava interpretativno mujenje ob »inter-(a)pelativnosti« umetniškega besedila. V nadaljevanju skuša avtor ob obravnavi posameznih pesmi pretresti nekatere poglavitne kontekste, kakršni so-opredeljujejo in se razpirajo skoz Celanovo ustvarjalnost. Samostojno poglavje se ukvarja s pesnikovimi načelnimi avto-poetološkimi razmišljanji, ki jih na odlikovan način pooseblja znameniti govor z naslovom »Meridian«. Celanova govorica s svojo značilno dialogičnostjo stopa v razgovor z raznolikimi perspektivami človekovega duhovnega udejstvovanja. Monografija se posveti predvsem trem osrednjim kontekstualnim okrožjem: medtem ko ob vprašanju filozofskega konteksta izpostavi konstitutivno razmerje Celanovega pesništva do mišljenja Martina Heideggra in medtem ko ob vprašanju literarnozgodovinskega konteksta podčrta pomen dela in usode Osipa Mandelštama za njegovo umetniško samorazumevanje, problemsko osvetli tudi zagato pesnikovega odnosa do njegovega lastnega porekla, do judovske tradicije, nezadržno zaznamovane z dogodkom holokavsta. Kolikor je vsakršen interpretativni poskus pogojen in predisponiran z zgodovinskim učinkovanjem, avtor posebno pozornost nakloni tudi odnosu sodobnega slovenskega pesništva do Celanove poezije, zlasti njeni plodni recepciji pri njenem prvem prevajalcu, Niku Grafenauerju. Zaključno poglavje, slednjič, knjigo sklene, povzemajoč pri tem prehojeno pot, z interpretativno komentarjem pesnitve »Engführung«. S samostojno monografsko obravnavo Celanovega pesništva skuša knjiga utreti pot novim spoznanjem znotraj slovenske literarne vede in hkrati opozoriti na nekatera temeljna filozofska vprašanja. Nemara leži posebna vrednost knjige v tem, da avtor predloži tudi svoje, nove prevode obravnavanih Celanovih pesniških del.
Ključne besede: literatura in filozofija, nemška poezija, literarna interpretacija, hermenevtika, judovstvo
Objavljeno v DiRROS: 10.04.2025; Ogledov: 992; Prenosov: 306 |
4. |
5. |
6. Thinking Togetherness : Phenomenology and Sociality2023, znanstvena monografija Povzetek: The scientific monograph THINKING TOGETHERNESS. PHENOMENOLOGY AND SOCIALITY, edited by Dr. Andrej Božič, comprises the contributions of 32 scholars from the field of phenomenological philosophy. The international and intergenerational configuration of the whole, within which the chapters are meaningfully arranged into seven thematic sections, imparts upon the volume the character of a panoramic scrutiny of the phenomenological manner of confronting the question what co-constitutes the fundamental traits of inter-personal co-habitation with others. The volume offers not only a historical account with regard to the development of phenomenology, but also quite straightforwardly concerns its relevance within the philosophical research that deals with the contemporary problems of society.
Ključne besede: Society, Sociality, Social Phenomenology, Phenomenological Sociology
Objavljeno v DiRROS: 11.10.2024; Ogledov: 1619; Prenosov: 551 |
