1. Farmer participation in CAP agri-environment measures for biodiversity conservation in Triglav National Park, SloveniaIrena Bertoncelj, Tanja Travnikar, 2024, izvirni znanstveni članek Ključne besede: agroecology transition, agri-environment measures, biodiversity conservation, protected areas, common agricultural policy, farmers
Objavljeno v DiRROS: 29.10.2024; Ogledov: 166; Prenosov: 47
 Celotno besedilo (367,66 KB) |
2. |
3. Izvajanje spremljanja stanja populacij izbranih ciljnih vrst hroščev v letu 2013 in 2014 : Carabus variolosus, Lucanus cervus, Rosalia alpina, Morimus funereus, Osmoderma eremita, Cucujus cinnaberinusAl Vrezec, Špela Ambrožič Ergaver, Andrej Kapla, Irena Bertoncelj, Dejan Bordjan, 2014, končno poročilo o rezultatih raziskav Povzetek: V končnem poročilu so predstavljeni rezultati terenskih raziskav šestih varstveno pomembnih vrst hroščev v Sloveniji v letih 2013 in 2014. Za močvirskega krešiča (Carabus variolosus), rogača (Lucanus cervus), alpskega kozlička (Rosalia alpina) in bukovega kozlička (Morimus funereus) je v Sloveniji že vzpostavljena shema populacijskega in distribucijskega monitoringa s pripadajočimi metodološkimi protokoli in je pričujoča naloga poročilo o stanju v letih 2013 in 2014 glede na podatke zbrane v okviru populacijskega in distribucijskega monitoringa. Za tri vrste (močvirski krešič, rogač in alpski kozliček) smo izračunali populacijske trende in ugotovili zmeren upad populacije močvirskega krešiča ter stabilni populaciji tako rogača kot alpskega kozlička. Za alpskega in bukovega kozlička smo po zaključku petletnega ciklusa snemanja evalvirali shemo monitoringa in podali predloge izboljšave sheme za nadaljnji monitoring vrst. V poročilu so predstavljeni rezultati popisa v letih 2013 in 2014 za dopolnitev razširjenosti vrste puščavnika (Osmoderma eremita) in škrlatnega kukuja (Cucujus cinnaberinus). Glavni namen pričujoče naloge je bilo tudi testiranje metode lova puščavnika v letu 2014. Poznavanje razširjenosti škrlatnega kukuja (Cucujus cinnaberinus) v zahodni Sloveniji je slabše, zato je bila izvedena dodatna raziskava razširjenosti. Glede na dosedanja vedenja o populacijah vseh že potrjenih vrst hroščev evropskega varstvenega pomena pri nas, podajamo nekaj smernic nujnih raziskav, ki bi jih bilo potrebno iz tega naslova izvesti v Sloveniji. Pri tem smo se osredotočili le na dejansko potrjene vrste.
Ključne besede: hrošči, monitoring, ekologija
Objavljeno v DiRROS: 16.09.2024; Ogledov: 256; Prenosov: 405
Celotno besedilo (4,37 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
4. Overview of raptor monitoring activities in EuropeAl Vrezec, Guy Duke, András Kovács, Pertti Saurola, Chris Wernham, Ian Burfield, Paola Movalli, Irena Bertoncelj, 2012, pregledni znanstveni članek Povzetek: Despite the key role of raptors (including birds of prey Falconiformes and owls Strigiformes) in ecosystems and their sensitivity to environmental change, a well coordinated, Europe-wide monitoring of raptors is lacking. EURAPMON, a Research Networking Programme of the European Science Foundation, was launched with the aim of establishing a sustainable Europewide network for monitoring of raptors. An overview of current monitoring schemes for raptor populations in 28 European countries, as reported by EURAPMON National Coordinators at the workshop in Murcia (Spain) in 2012, showed existing monitoring schemes to be limited to a restricted number of species (mostly diurnal and rare raptor species). The most widely monitored species are the Golden Eagle Aquila chrysaetos amongst diurnal raptors and the Eagle Owl Bubo bubo amongst owls. Broad coverage of a species range across Europe is reached only for restricted-range species. The key driver for monitoring, which is mostly coordinated by NGOs, is conservation, and the main end users are governmental institutions. International collaboration in the field of monitoring of raptors is mainly regional and not yet pan-European in scale. The involvement of volunteers in raptor monitoring was perceived as the main strength of many schemes, but insufficient manpower and a focus on rare species were recognised as the main weaknesses across Europe as a whole. Among priorities identified for the future development of monitoring schemes are: improvements to national coordination; support to increase the number of volunteers; and assurances of stable funding. Further analysis of EURAPMON questionnaires will identify knowledge gaps, which will steer good practice guidance on survey methodologies; the need for the latter was identified as the main benefit that National Coordinators expect to gain from international networking
Ključne besede: Europe, raptor monitoring scheme, birds of prey, owls, monitoring inventory
Objavljeno v DiRROS: 06.08.2024; Ogledov: 313; Prenosov: 197
Celotno besedilo (573,54 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
5. Using lidar data to analyse sinkhole characteristics relevant for understory vegetation under forest cover-case study of a high karst area in the Dinaric mountainsMilan Kobal, Irena Bertoncelj, Francesco Pirotti, Igor Dakskobler, Lado Kutnar, 2015, izvirni znanstveni članek Povzetek: In this article, we investigate the potential for detection and characterization of sinkholes under dense forest cover by using airborne laser scanning data. Laser pulse returns from the ground provide important data for the estimation of digital elevation model (DEM), which can be used for further processing. The main objectives of this study were to map and determine the geomorphometric characteristics of a large number of sinkholes and to investigate the correlations between geomorphology and vegetation in areas with such characteristics. The selected study area has very low anthropogenic influences and is particularly suitable for studying undisturbed karst sinkholes. The information extracted from this study regarding the shapes and depths of sinkholes show significant directionality for both orientation of sinkholes and their distribution over the area. Furthermore, significant differences in vegetation diversity and composition occur inside and outside the sinkholes, which indicates their presence has important ecological impacts.
Ključne besede: sinkholes, geomorphology, vegetation
Objavljeno v DiRROS: 26.07.2024; Ogledov: 388; Prenosov: 275
Celotno besedilo (1,75 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
6. Upravljanje prostoživečih živali čezmejnega območja Julijskih Alp na primeru alpskega kozoroga in severnega (alpskega) gamsaAndreja Nève Repe, Andrej Arih, Marco Favalli, Irena Bertoncelj, Aleš Poljanec, 2023, strokovni članek Povzetek: Ekološka povezljivost je osnova, ki omogoča naravne procese vrst, kot so pretok genov, selitev, širjenje arealov vrst, in je pomembna za dolgoročno ohranjanje vrst ter njihovih habitatov. Za zagotavljanje ekološke povezljivosti je bistvena fizična povezanost habitatov in enostavno prehajanje osebkov ter vrst med njimi. Ovira za prehajanje organizmov in ohranjanje vrst med državami so razlike v politikah, zakonodaji in upravljanju prostoživečih živali. Neusklajeno upravljanje s prostoživečimi živalmi na obeh straneh državne meje lahko povzroči težave pri povezovanju populacij nekaterih vrst, ker vpliva na gibanje in vedenje živali. Zato so čezmejna zavarovana območja pomembna za zagotavljanje ekološke povezljivosti med dvema državama ali več. Za alpski prostor sta pomembni vrsti alpski kozorog (Capra ibex) in severni (alpski) gams (Rupicapra rupicapra). Zato smo za čezmejno območje Julijskih Alp (velikost 289.660 ha), ki leži med Italijo in Slovenijo, v projektih AlpBioNet2030 in DINALPCONNECT analizirali stanje in upravljanje obeh vrst ter predlagali izboljšave upravljanja s ciljem izboljšati stanje populacij in zagotoviti ekološko povezljivost habitata za vrste na širšem čezmejnem območju. Od leta 2017 smo izpeljali štiri čezmejne delavnice z deležniki z italijanske in slovenske strani (predstavniki lovcev, lastnikov zemljišč, upravljavcev zavarovanih območij, gozdarjev, odločevalcev na nacionalni in regionalni ravni (ministrstva, občine) ter varstva narave). Rezultat participativnega procesa je čezmejni koncept celostnega upravljanja z alpskim kozorogom in severnim (alpskim) gamsom ter njunima habitatoma, ki vsebuje vizijo in strategijo čezmejnega upravljanja ter akcijski načrt na čezmejnem območju Julijskih Alp.
Ključne besede: ekološka povezljivost, alpski kozorog, severni (alpski) gams, čezmejno upravljanje, Julijske Alpe
Objavljeno v DiRROS: 19.04.2023; Ogledov: 971; Prenosov: 220
Celotno besedilo (493,99 KB) |
