11. Priporočila Onkološkega inštituta za zdravljenje bolnikov z adenokarcinomom želodcaErik Brecelj, Vesna Zadnik, Neva Volk, Mateja Krajc, Ana Blatnik, Ksenija Strojnik, Nina Boc, Yasmin Marianna Hunt, Gorana Gašljević, Jera Jeruc, Srdjan Novaković, Marko Boc, Franc Anderluh, Martina Reberšek, Borut Štabuc, Irena Oblak, Janja Ocvirk, Ana Jeromen, Zvezdana Hlebanja, Tanja Mesti, Marija Ignjatović, Nežka Hribernik, Ibrahim Edhemović, Gašper Pilko, Rok Petrič, Ajra Šečerov Ermenc, Nada Rotovnik-Kozjek, Vaneja Velenik, Sonja Kramer, Maja Ebert Moltara, Jernej Benedik, 2021, strokovni članek Ključne besede: adenokarcinom želodca, priporočila, prebavni trakt, multidisciplinarno zdravljenje
Objavljeno v DiRROS: 16.12.2021; Ogledov: 1109; Prenosov: 496
 Celotno besedilo (355,48 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
12. Zdravila za podporno in paliativno zdravljenjeJožica Červek, Mojca Simončič Godnič, Jernej Benedik, Maja Ebert Moltara, Jasenka Gugić Kevo, Slavica Lahajnar, Petra Tavčar, Marjana Bernot, 2021, ni določena Objavljeno v DiRROS: 16.11.2021; Ogledov: 850; Prenosov: 245
Celotno besedilo (214,00 KB) |
13. Priporočila Onkološkega inštituta za zdravljenje bolnikov z adenokarcinomom želodca2021, druge monografije in druga zaključena dela Povzetek: V Sloveniji vsako leto zboli zaradi raka želodca okrog 450 bolnikov, od tega ima tri četrtine bolnikov ob postavitvi diagnoze razširjeno ali razsejano bolezen. Zato je pomembno, da imamo razvito sodobno multidisciplinarno zdravljenje. Onkološki inštitut je na poti pridobitve evropske onkološke akreditacije, ki jo podeljuje priznana Evropska organizacija onkoloških inštitutov (OECI), katere član je tudi Onkološki inštitut Ljubljana. Namen tega projekta je razvoj kliničnih poti, ki bodo omogočile celostno obravnavo bolnikov z rakom. Slovenskih priporočil za zdravljenje adenokarcinoma želodca trenutno nimamo, zato smo bili primorani sprejeti te, ki jim bomo sledili na Onkološkem inštitutu. V teh priporočilih, zaradi drugačne narave bolezni, ni zajeto zdravljenje raka ezofagogastričnega stika.
Ključne besede: rak želodca, adenokarcinom, onkološko zdravljenje, priporočila
Objavljeno v DiRROS: 14.09.2021; Ogledov: 1374; Prenosov: 366
Celotno besedilo (983,68 KB) |
14. Delirij v paliativni medicini : neprepoznani sopotnik ob koncu življenjaJernej Benedik, 2008, strokovni članek Povzetek: Delirij je definiran kot spremenjena stopnja zavesti in pozornosti. Vključuje širok razpon simptomov, od čezmerne zaspanosti do agitiranega haluciniranja. Čeprav gre za učinke več dejavnikov na isti sistem (živčevje), bi težko govorili le o enem kliničnem stanju. Delirij se pojavi pri skoraj vseh bolnikih v terminalni fazi in je pogosto spregledan. Napačno razlaganje (zamenjevanje za bolečino) in zdravljenje bolnikovih simptomov ga lahko še poslabšata (predoziranje zdravil). Vzroki so številni in največkrat prepleteni. Diferencialna diagnoza pogosto terja dodaten napor za razločevanje med podobnimi stanji. Zdravljenje vključuje nefarmakološke in farmakološke ukrepe, s kateri želimo bolnika znova orientirati, če je to smiselno, predvsem pa ublažiti prestrašenost in stisko, izboljšati spanje, v skrajnem primeru pa ga uspavati.
Objavljeno v DiRROS: 05.01.2021; Ogledov: 1091; Prenosov: 433
Celotno besedilo (184,57 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
15. Temeljni pojmi in predlagano izrazoslovje v paliativni oskrbiMaja Ebert Moltara, Marjana Bernot, Jernej Benedik, Andrej Žist, Nena Golob, Stanislav Malačič, Maja Kolšek-Šušteršič, Maja Ivanetič Pantar, Blaž Koritnik, Anamarija Meglič, Nevenka Krčevski-Škvarč, 2020, strokovna monografija Povzetek: Paliativna oskrba je v slovenskem prostoru mlada stroka. Z njenim razvojem so se začeli uporabljati številni izrazi, ki so včasih nejasno in nenatančno opredeljeni. Posledica tega je, tako med strokovnjaki kot na splošno v družbi, njeno neustrezno razumevanje. občasno zato prihaja do nesporazumov in posledično tudi do strokovnih napak. Namen izvajanja paliativne oskrbe je zagotoviti čim boljšo kakovost življenja bolnikom z napredujočimi neozdravljivimi boleznimi ter nuditi podporo njihovim bližnjim, v času bolnikove bolezni in po smrti. V paliativni oskrbi zdravstveno osebje veliko bolj kot sicer posveča pozornost celostni obravnavi posameznega človeka, kot osebo z individualnimi telesnimi, psihološkimi, socialnimi in duhovnimi potrebami. To je dinamičen proces, saj se moramo ves čas prilagajati trenutnim potrebam bolnika in njegovih bližnjih ter z aktivnim načrtovanjem učinkovito preprečevati nove in nepotrebne zaplete. Zgodnja paliativna oskrba se v začetku obravnave bolnika z neozdravljivo boleznijo prepleta s specifičnim zdravljenjem. Kasneje, z napredovanjem bolezni, obravnava prehaja v obdobje pozne paliativne oskrbe in obdobje oskrbe umirajočega. Po sodobnih smernicah se paliativna oskrba izvaja celostno, neprekinjeno in integrirano v ostale zdravstvene stroke. Cilj paliativne oskrbe je sledenje vrednotam posameznika in ohranjanje dostojanstva življenja. V prispevku smo zbrali najpogosteje uporabljene izraze s področja paliativne oskrbe. Na podlagi mednarodnih priporočil, lokalnih značilnosti in nacionalnih izkušenj smo jih skušali čim bolj jasno opredeliti za naš prostor. Natančno opredeljeni pojmi paliativne oskrbe in njihova dosledna uporaba bodo vodili k boljšemu medsebojnemu razumevanju strokovnjakov in uporabnikov paliativne oskrbe ter k njenemu kakovostnejšemu izvajanju.
Ključne besede: paliativna oskrba, zdravljenje, mesebojno sporazumevanje
Objavljeno v DiRROS: 04.01.2021; Ogledov: 1826; Prenosov: 464
Celotno besedilo (770,58 KB) |
16. Priporočila za obravnavo bolnikov s pljučnim rakomMartina Vrankar, Nina Boc, Izidor Kern, Aleš Rozman, Karmen Stanič, Tomaž Štupnik, Mojca Unk, Maja Ebert Moltara, Vesna Zadnik, Katja Adamič, Jernej Benedik, Marko Bitenc, Jasna But-Hadžić, Anton Crnjac, Eva Ćirić, Tanja Čufer, Goran Gačevski, Marta Globočnik Kukovica, Kristina Gornik-Kramberger, Maja Ivanetič Pantar, Staša Jelerčič, Veronika Kloboves-Prevodnik, Mile Kovačević, Luka Ležaič, Mateja Marc-Malovrh, Katja Mohorčič, Bogdan Vidmar, Dušanka Vidovič, Gregor Vlačić, Ana Lina Vodušek, Rok Zbačnik, Ivana Žagar, 2020, strokovni članek Ključne besede: pljučni rak, priporočila
Objavljeno v DiRROS: 22.09.2020; Ogledov: 1840; Prenosov: 683
Celotno besedilo (1,37 MB) |
17. Kaj je dobro vedeti o RDČDJanja Ocvirk, Zvezdana Hlebanja, Neva Volk, Martina Reberšek, Jernej Benedik, Marko Boc, Maja Ebert Moltara, Tanja Mesti, 2013, slovar, enciklopedija, leksikon, priročnik, atlas, zemljevid Objavljeno v DiRROS: 11.08.2020; Ogledov: 1500; Prenosov: 628
Celotno besedilo (3,44 MB) |
18. Zdravila za uporabo v paliativni mediciniJožica Červek, Mojca Simončič Godnič, Jernej Benedik, Maja Ebert Moltara, Jasenka Gugić Kevo, Slavica Lahajnar, Petra Tavčar, 2012, slovar, enciklopedija, leksikon, priročnik, atlas, zemljevid Ključne besede: paliativna medicina, zdravila
Objavljeno v DiRROS: 10.08.2020; Ogledov: 1849; Prenosov: 519
Celotno besedilo (1,15 MB) |
19. |
20. |
