Iskanje po repozitoriju

A+ | A- | | SLO | ENG

Povzetek: Publikacija predstavlja historične in umetnostnozgodovinske poudarke izbranih dvorcev in vil v zahodni Sloveniji, pri čemer se ne posveča zgolj najpomembnejšim arhitekturnim poudarkom, ampak poskuša zgodovino stavb in njihovih posameznikov razložiti v zgodovinskem kontekstu, v katerem so živeli. Izpostavlja posameznike, ki so s svojimi življenjskimi zgodbami in karierami pustili poseben pečat v svojem času, ustvarili zavidljive knjižne in umetniške zbirke in na svojih dvorcih gostili pomembne osebnosti. Gre namreč za okolje, ki je zaradi političnih sprememb na začetku 16. stoletja omogočilo predstavnikom številnih plemiških rodbin (Cobenzl, Lanthieri, Hofer, Rabatta, Thurn, Thurn-Valsassina, Herberstein, Edling, Dornberk, Coronini) hiter vzpon znotraj plemiške hierarhije zaradi diplomatskih in dvornih služb, od uspešnih diplomatov na cesarskem dvoru do spretnih rodbinskih in kariernih povezav, mnogi pa so svoj prestiž in ugled izkazovali tudi skozi podobe dvorcev, ki so predstavljeni v publikaciji. Ob izumrtju nekaj najpomembnejših novoveških rodbin so lastniki nekaterih dvorcev postali meščani in prav ti so spisali prav neverjetne znanstvene in karitativne zgodbe. Publikacija pomeni pregled obsežne obstoječe literature, pri določenih lokacijah (Žablje, Kozlov rob, Coronini, Lože, Rihemberk, dvorec Ravne pri Pivki, Šilentabor) pa so bile opravljene tudi nove raziskave.
Ključne besede: umetnostna zgodovina, plemiške rodbine
Objavljeno v DiRROS: 24.10.2025; Ogledov: 298; Prenosov: 233
Celotno besedilo (3,96 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Povzetek: Razprava obravnava procese idejno zaznamovanih posegov v javni prostor na Primorskem v času od kapitulacije Kraljevine Italije septembra 1943 do konca druge svetovne vojne v Evropi. V kaotičnih razmerah po razpadu italijanskega upravnega in vojaškega aparata v regiji so na tem območju skušale svojo oblast vzpostaviti različne države in politično-vojaške skupine. Ne glede na siceršnje razlike je vsem bilo skupno, da so svojo oblast skušale uveljavljati ne le v upravnem in vojaškem smislu, temveč tudi preko simbolne legitimacije lastnih oblastnih zahtev. Tovrstna prizadevanja so vključevala tudi procese ideološko obarvanega preoblikovanja javnega prostora, ki so se odražali v rušenju spomenikov, preimenovanju ulic in trgov, pisanju propagandnih javnih napisov ipd. Kulturna krajina je tako postala prostor za izražanje konkurenčnih ideologij in oblastnih zahtev. Razprava analizira osnovne značilnosti prostorskih politik različnih strani, pa tudi ozadja najpomembnejših konkretnih posegov v prostor.
Ključne besede: druga svetovna vojna, Primorska, prostorske politike, kulturna krajina, propaganda
Objavljeno v DiRROS: 26.06.2025; Ogledov: 465; Prenosov: 152
Celotno besedilo (3,09 MB)