21. Oligometastatski rakIvica Ratoša, Karmen Stanič, Tanja Ovčariček, Ajra Šečerov Ermenc, Janka Čarman, Blaž Grošelj, Staša Jelerčič, Peter Korošec, Manja Šešek, Marko Kokalj, Gaber Plavc, Miha Oražem, Helena Barbara Zobec Logar, 2022, pregledni znanstveni članek Povzetek: Oligometastatska bolezen (OMB) predstavlja vmesno stanje med lokalno napredovalo boleznijo in obsežnejšo metastatsko boleznijo. Zaenkrat ne poznamo specifičnih biomarkerjev, ki bi nam pomagali opredeliti bolnike z majhnim bremenom bolezni, zato diagnoza OMB temelji na slikovni diagnostiki. V zadnjih letih narašča zanimanje za optimizacijo zdravljenja OMB predvsem zaradi obetavnih rezultatov dodatka lokalnega k obstoječemu sistemskemu zdravljenju. S takšnim načinom zdravljenja se je prvič pokazala možnost doseganja dolgotrajnih zazdravitev ali redko celo ozdravitev teh bolnikov. Razlikovanje posameznih vrst OMB in njihovo enotno poimenovanje je pomembno zlasti v kliničnih raziskavah, saj nam omogoča medsebojno primerjavo rezultatov različnih raziskav.
Ključne besede: klasifikacija, oligometastatska bolezen, sistemsko zdravljenje, onkologija
Objavljeno v DiRROS: 06.12.2022; Ogledov: 501; Prenosov: 134
 Celotno besedilo (246,61 KB) |
22. Bleomycin concentration in patientsʹ plasma and tumors after electrochemotherapy : a study from InspECT GroupAleš Grošelj, Maša Omerzel, Mojca Kržan, Tina Kosjek, Krisztina Bottyán, Helena Plešnik, Črt Jamšek, Maja Čemažar, Erika Kis, Gregor Serša, 2021, izvirni znanstveni članek Ključne besede: electrochemotherapy, electroporation, bleomycin
Objavljeno v DiRROS: 10.10.2022; Ogledov: 488; Prenosov: 237
Celotno besedilo (670,54 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
23. Diversity, migration routes, and worldwide population genetic structure of Lecanosticta acicola, the causal agent of brown spot needle blightMarili Laas, Kalev Adamson, Irene Barnes, Josef Janoušek, Martin S. Mullett, Katarína Adamčíková, Mitsuteru Akiba, Ludwig Beenken, Helena Bragança, Timur S. Bulgakov, Barbara Piškur, 2022, izvirni znanstveni članek Povzetek: Lecanosticta acicola is a pine needle pathogen causing brown spot needle blight that results in premature needle shedding with considerable damage described in North America, Europe, and Asia. Microsatellite and mating type markers were used to study the population genetics, migration history, and reproduction mode of the pathogen, based on a collection of 650 isolates from 27 countries and 26 hosts across the range of L. acicola. The presence of L. acicola in Georgia was confirmed in this study. Migration analyses indicate there have been several introduction events from North America into Europe. However, some of the source populations still appear to remain unknown. The populations in Croatia and western Asia appear to originate from genetically similar populations in North America. Intercontinental movement of the pathogen was reflected in an identical haplotype occurring on two continents, in North America (Canada) and Europe (Germany). Several shared haplotypes between European populations further suggests more local pathogen movement between countries. Moreover, migration analyses indicate that the populations in northern Europe originate from more established populations in central Europe. Overall, the highest genetic diversity was observed in south-eastern USA. In Europe, the highest diversity was observed in France, where the presence of both known pathogen lineages was recorded. Less than half of the observed populations contained mating types in equal proportions. Although there is evidence of some sexual reproduction taking place, the pathogen spreads predominantly asexually and through anthropogenic activity.
Ključne besede: brown spot needle blight, Lecanosticta acicola, pones, Pinus spp., popularion structure
Objavljeno v DiRROS: 12.08.2022; Ogledov: 570; Prenosov: 282
Celotno besedilo (3,06 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
24. Oljka, sušne razmere, tla in deficitno namakanjeMaja Podgornik, Jakob Fantinič, Milena Bučar-Miklavčič, Vasilij Valenčič, Bojan Butinar, Dominik Vodnik, Helena Gramc, Damijana Kastelec, Mitja Ferlan, Marina Pintar, 2022, znanstvena monografija Povzetek: Monografija obsega pregled znanja na področju prilagoditve oljk na sušne razmere ter pregled tehnologij namakanja oljk. Res je, da je oljka manj zahtevna vrsta, saj lahko uspeva v izjemno skeletnih tleh in je zelo dobro prilagojena na pomanjkanje vode v njih, a kljub fiziološkim prilagoditvam, lahko sušne razmere negativno vplivajo na rast, razvoj in pridelek oljk. Sušni stres lahko pri oljkah blažimo z deficitnim namakanjem. Deficitni način namakanja je oblika nadgradnje namakanja, saj z nadzorovanim primanjkljajem vode zagotovimo kakovost pridelka, obstoj rastline ter hkrati zmanjšamo porabo vode in energije. Deficitni način namakanja, temelji na načelu, da obrok vode dodamo takrat, ko ga rastlina najbolj gospodarno uporabi. Pri tem je ključnega pomena poznavanje rastlinske vrste, njenih anatomskih in morfoloških značilnosti, fizioloških prilagoditev na sušo, biokemijski odziv na stresne dejavnike in s tem vpliv na kakovost plodov in olja. Poleg tega je potrebno tudi poznavanje dejavnikov, ki vplivajo na pridelovalne sposobnosti oljk, kot so lastnosti tal s svojimi vodno zadrževalnimi sposobnostmi ter dostopna voda v tleh. Ob skrbnem upoštevanju potreb rastline in okoljskih razmer z ustreznim delovanjem namakalnega sistema lahko dosežemo usklajeno razmerje med kakovostjo in količino pridelka o hkratnem varovanju potencialov naravnih virov.
Objavljeno v DiRROS: 14.06.2022; Ogledov: 686; Prenosov: 461
Celotno besedilo (8,87 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
25. |
26. |
27. |
28. |
29. |
30. |
