Digitalni repozitorij raziskovalnih organizacij Slovenije

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
Raziskovalni podatki

Možnosti:
  Ponastavi

Iskalni niz: "avtor" (Arnič Domen) .

1 - 8 / 8
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Situacijska nega in gojenje visokogorskih gozdov
Domen Arnič, 2017

Ključne besede: gorski gozdovi, nega gozdov, gojenje gozdov, situacijska nega gozdov
DiRROS - Objavljeno: 03.12.2017; Ogledov: 1868; Prenosov: 341
.pdf Celotno besedilo (170,52 KB)

2.
Primerjava izbiralnega redčenja in situacijskega redčenja v bukovih letvenjakih na Menini
Jurij Diaci, Janez Krč, Domen Arnič, 2018

Povzetek: Nazadovanje opravljanja nege ob večanju stroškov dela je privedlo do razmer, ko je treba proučiti možnosti izboljševanja ustaljenih načinov nege. S tem namenom smo v bukovih letvenjakih na območju Menine naredili primerjalno raziskavo med izbiralnim redčenjem in situacijskim. Postavili smo osem raziskovalnih ploskev, po štiri za vsak način redčenja. Naredili smo analize mešanosti, gostot in plastovitosti sestojev, odkazil, popisov izbrancev ter ciljnih dreves, časovno študijo in oceno težavnosti dela s pomočjo merilnika srčnega utripa. Ugotovili smo, da v rasti in globini krošenj svetloljubne drevesne vrste zaostajajo za bukvijo. Pri situacijskem redčenju sta bili značilno manjši poraba časa za posek ter poraba goriva in maziva. Poraba časa na konkurenta je bila med načinoma primerljiva. Težavnost dela se med načinoma redčenj ni razlikovala.
Ključne besede: nega mladega gozda, situacijska nega, situacijsko redčenje, izbiralno redčenje, racionalizacija
DiRROS - Objavljeno: 07.03.2018; Ogledov: 1871; Prenosov: 363
.pdf Celotno besedilo (303,08 KB)

3.
Raba lesa v slovenskem biogospodarstvu
Luka Juvančič, Peter Prislan, Domen Arnič, 2019

Povzetek: Krčenje zalog fosilnih goriv, netrajnostno izkoriščanje naravnih virov in podnebne spremembe so dejavniki, ki pospešujejo prehod v biogospodarstvo. Tovrsten prehod omogočajo tehnologije in novo znanje pretvorbe biomase v različne produkte, med seboj povezane v kaskadnih in (energetsko in snovno) krožnih proizvodnih ciklih. Eno ključnih področij biogospodarstva je področje rabe lesa, ki trenutno prispeva eno tretjino k skupni dodani vrednosti slovenskega biogospodarstva. Glede na stanje v državah s primerljivimi naravnimi in strukturnimi danostmi Slovenija v razvoju biogospodarstva zaostaja. V pričujočem delu smo predstavili generične dejavnike, ki vplivajo na razvoj biogospodarstva ter pripravili pregled stanja slovenskega biogospodarstva na področju rabe lesa. Stanje slovenskega biogospodarstva uvrščamo v širši evropski okvir ter ocenjujemo nadaljnje možnosti razvoja rabe lesa.
Ključne besede: biogospodarstvo, lesna biomasa, obnovljivi viri energije, raba lesa, biorafinerije, kaskadna raba lesa
DiRROS - Objavljeno: 20.12.2019; Ogledov: 1119; Prenosov: 340
.pdf Celotno besedilo (422,48 KB)

4.
Določanje vlažnosti drv z električnim uporovnim merilnikom
Aleš Straže, Nike Krajnc, Špela Ščap, Domen Arnič, Peter Prislan, 2020

Povzetek: Vsebnost vode (vlažnost) je med pomembnejšimi kazalniki kakovosti drv. Za čim učinkovitejše in okolju prijazno delovanje Uredba o emisiji snovi v zrak iz malih kurilnih naprav navaja, da mora biti vsebnost vode v drveh manj kot 20 %. Za hitro preverjanje vsebnosti vode v drveh bi bila smiselna uporaba električnih uporovnih merilnikov. V pričujočem prispevku primerjamo meritve, opravljene z elektrouporovnimi merilniki različnih izvedb ter referenčno gravimetrično metodo. Rezultati kažejo, da gravimetrični metodi najbolj primerljive rezultate kažejo uporovni merilniki, ki omogočajo kompenzacijo gostote lesne vrste in temperature. V prispevku razpravljamo o uporabi različne terminologije in definicije lesne vlažnosti (t.j. relativna in absolutna vlažnost lesa, vsebnost vode) ter predlagamo postopek za čim boljšo oceno vlažnosti z enostavnimi elektro-uporovnimi merilniki.
Ključne besede: lesna goriva, lesna biomasa, vsebnost vode, kakovost drv
DiRROS - Objavljeno: 06.04.2020; Ogledov: 800; Prenosov: 279
.pdf Celotno besedilo (219,11 KB)

5.
Growth-limiting factors and climate response variability in Norway spruce (Picea abies L.) along an elevation and precipitation gradients in Slovenia
Jernej Jevšenak, Ivan Tychkov, Jožica Gričar, Tom Levanič, Jan Tumajer, Peter Prislan, Domen Arnič, Margarita Popkova, Vladimir V. Shishov, 2020

Povzetek: Norway spruce (Picea abies L.) is among the most sensitive coniferous species to ongoing climate change. However, previous studies on its growth response to increasing temperatures have yielded contrasting results (from stimulation to suppression), suggesting highly site-specific responses. Here, we present the first study that applies two independent approaches, i.e. the nonlinear, process-based Vaganov-Shashkin (VS) model and linear daily response functions. Data were collected at twelve sites in Slovenia differing in climate regimes and ranging elevation between 170 and 1300 m a.s.l. VS model results revealed that drier Norway spruce sites at lower elevations are mostly moisture limited, while moist high-elevation sites are generally more temperature limited. Daily response functions match well the pattern of growth-limiting factors from the VS model and further explain the effect of climate on radial growth: prevailing growth-limiting factors correspond to the climate variable with higher correlations. Radial growth correlates negatively with rising summer temperature and positively with higher spring precipitation. The opposite response was observed for the wettest site at the highest elevation, which positively reacts to increased summer temperature and will most likely benefit from a warming climate. For all other sites, the future radial growth of Norway spruce largely depends on the balance between spring precipitation and summer temperature.
Ključne besede: Vaganov-Shashkin model, climate-growth correlations, tree rings, process-based modelling, dendroTools, dendroclimatology
DiRROS - Objavljeno: 21.10.2020; Ogledov: 250; Prenosov: 230
URL Celotno besedilo (0,00 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

6.
7.
Modeling of time consumption for selective and situational precommercial thinning in mountain beech forest stands
Domen Arnič, Janez Krč, Jurij Diaci, 2021

Povzetek: Rationalization and optimization of work is becoming increasingly important in the European forestry sector. In this study a tool for modeling three different precommercial thinning approaches in young beech mountain stands was developed based on several field studies. The simulation examines three primary types of precommercial thinning: selective thinning and two types of situational thinning. We studied the impact of the number of candidates/crop trees and the impact of harvesting intensity on the structure and consumption of productive time. We found that in terms of costs situational precommercial thinning is more rational than selective precommercial thinning, that harvesting intensity has a significant impact on time consumption and that the number of candidates or crop trees has a significant impact on time consumption as well as on the relationships between main and auxiliary productive time. The modeling has shown that situational thinning is an alternative to selective thinning and that, in addition to requiring smaller and more efficient harvesting machines, it offers a cost-effective and ergonomic option (more walking, less chainsaw operation) for the pre-commercial thinning of young forest.
Ključne besede: precommercial thinning, selective thinning, situational thinning, modeling, crop tree
DiRROS - Objavljeno: 22.03.2021; Ogledov: 66; Prenosov: 47
.pdf Celotno besedilo (657,80 KB)

8.
Gostota lesa - metode določanja in pomen pri razvoju gozdno lesnega biogospodarstva
Domen Arnič, Miha Humar, Davor Kržišnik, Luka Krajnc, Peter Prislan, 2021

Povzetek: Gostota lesa je fizikalna lastnost, ki je enostavno določljiva in nakazuje na številne druge lastnosti lesa in s tem tudi na njegovo uporabnost v lesno-predelovalni industriji, gradbeništvu ali energetiki. Ker je odvisna od vlažnosti ter poroznosti, se v stroki pojavljajo različne definicije gostot lesa, med katerimi je največkrat uporabljena gostota lesa v absolutno suhem stanju. Namen prispevka je predstavitev različnih načinov določanja gostote lesa ter pomen hitrega in natančnega določanje tega parametra kakovosti pri razvoju gozdno lesnega biogospodarstva. V stroki obstaja več neposrednih in posrednih metod določanja gostote; najbolj običajen in razširjen je volumetrični pristop, sledi postopek ocenjevanja gostote s penetrometrom, rezistografom, visokofrekvenčno denzitometrijo, rentgenskimi žarki, infrardečo spektroskopijo ter mikrovalovi. Les je surovina, ki ji bo v prihodnosti pomen še naraščal, saj je ključna za razvoj trajnostnega biogospodarstva. Natančno in pravočasno določanje gostote lesa bo omogočalo ustrezno razporejanje in usmerjanje tokov te surovine med posameznimi konvencionalnimi in novimi sektorji (področji rabe) in posledično bolj učinkovito in trajnostno rabo.
Ključne besede: lastnosti lesa, gostota lesa, rezistograf, penetrometer, rentgenska denzitometrija, visokofrekvenčna denzitometrija, gozdno lesno biogospodarstvo
DiRROS - Objavljeno: 28.03.2021; Ogledov: 205; Prenosov: 133
.pdf Celotno besedilo (2,07 MB)

Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh