291. |
292. Discrimination between abiotic and biotic drought stress in tomatoes using hyperspectral imagingNik Susič, Uroš Žibrat, Saša Širca, Polona Strajnar, Jaka Razinger, Matej Knapič, Andrej Vončina, Gregor Urek, Barbara Gerič Stare, izvirni znanstveni članek Povzetek: Crop plants are subjected to various biotic and abiotic stresses. Both root-knot nematodes (biotic stress) and water deficiency (abiotic stress) lead to similar drought symptoms in the plant canopy. In this work, hyperspectral imaging was used for early detection of nematode infestation and water deficiency (drought) stress in tomato plants. Hyperspectral data in the range from 400 to 2500 nm of plants subjected to different watering regimes and nematode infestation levels were analysed by partial least squares – discriminant analysis (PLS-DA) and partial least squares – support vector machine (PLS-SVM) classification. PLS-SVM classification achieved up to 100% accuracy differentiating between well-watered and water-deficient plants, and between 90 and 100% when identifying nematode-infested plants. Grouping the data according to the time of imaging increased the accuracy of classification. Shortwave infrared spectral regions associated with the OH and CH stretches were most relevant for the identification of nematode infested plants and severity of infestation. This study demonstrates the capability of hyperspectral imaging to identify and discriminate between biotic and abiotic plant stresses.
Ključne besede: nematode, Hyperspectral imaging, Drought stress, Root-knot nematode, Tomato
Objavljeno v DiRROS: 20.07.2018; Ogledov: 3854; Prenosov: 2369
 Celotno besedilo (847,87 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
293. Poročilo o spremljanju stanja gozdov za leto 2017 : vsebinsko poročilo o spremljanju stanja gozdov v l. 2017 v skladu s Pravilnikom o varstvu gozdov (2009)Mitja Ferlan, Andrej Grah, Lado Kutnar, Nikica Ogris, Špela Planinšek, Matej Rupel, Primož Simončič, Iztok Sinjur, Mitja Skudnik, Daniel Žlindra, Jure Žlogar, 2018, končno poročilo o rezultatih raziskav Ključne besede: varstvo gozdov, monitoring, meteorologija, letni prirastek, poročila
Objavljeno v DiRROS: 04.07.2018; Ogledov: 3102; Prenosov: 988
Celotno besedilo (6,54 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
294. |
295. |
296. |
297. Gorsko kolesarjenje v naravnem okolju v SlovenijiPeter Zajc, Mojca Golobič, Andrej Bončina, 2018, izvirni znanstveni članek Povzetek: Gorsko kolesarjenje postaja vse bolj množično. Umeščanje te dejavnosti v prostor je zahtevno zaradi različnih interesov med uporabniki prostora ter zapletene pravne ureditve. Za gorske kolesarje so med različnimi potmi najbolj zaželene enoslednice, to so ozke, razgibane in utrjene poti iz naravnih materialov. Analizirali smo pravno ureditev gorskega kolesarjenja v naravnem okolju v Sloveniji, in sicer na nacionalni in lokalni ravni. Na primeru dveh testnih tras na območju zahodnega Pohorja, ki sta potekali skoraj izključno v gozdnem prostoru, smo preverili možnosti umeščanja gorskokolesarskih poti v naravno okolje. Pri tem smo postavili hipotezo, da ob doslednem upoštevanju pravnih predpisov umeščanje enoslednic v naravno okolje ni mogoče. Prvi del raziskave je temeljil na analizi pravnih predpisov in primerjavi ureditve v treh drugih srednjeevropskih državah. Za drugi del raziskave smo izbrali testni trasi ter zbrali in analizirali vse dostopne prostorske podatke. Obe trasi smo terensko pregledali in ju ocenili po izdelanem postopku, ki obsega šest korakov. Vse prostorske podatke smo obdelali v geografskem informacijskem sistemu. Pregled pravnih predpisov, ki ureja to področje, kaže na nedosledno rabo pojmov in različne možnosti razlag pravnih predpisov glede umeščanja gorskega kolesarjenja v naravno okolje v Sloveniji. Z analizo testnih tras smo ovrgli postavljeno hipotezo, saj smo ugotovili, da je umeščanje enoslednic v naravno okolje mogoče, vendar smo pri tem opozorili na pomembne omejitve in nejasnosti.
Ključne besede: kolesarjenje, narava, planinske poti, gozdne vlake, Pohorje
Objavljeno v DiRROS: 13.02.2018; Ogledov: 4356; Prenosov: 889
Celotno besedilo (325,35 KB) |
298. Magnetnoresonančni simulator za potrebe načrtovanja obsevanjaAndrej Breznik, Marko Zaletelj, Irena Oblak, 2017, strokovni članek Povzetek: Uporaba magnetnoresonančnega (MR) slikanja v radioterapiji (RT) predstavlja številne uporabne prednosti v procesu izdelave obsevalnega načrta. Pri MR slikanju se predvsem izkorišča boljša kontrastnost in prostorska ločljivost mehkih tkiv v primerjavi s slikanjem z računalniško tomografijo (CT). V prispevku je opisan postopek MR slikanja v procesu RT in predstavljene so razlike med diagnostičnim in radioterapevtskim MR aparatom ter opisane kontraindikacije samih MR preiskav. Namen MR slikanja je pridobitev in zlitje s serijo CT slik, natančno določenega anatomsklega področja v specifičnem radioterapevtskim položaju s pomočjo ustreznih fiksacijskih pripomočkov in tuljav, ki se uporabljajo v procesu RT. Tako zlitje MR in CT slik omogoča natančnejšo vrisovanje tumorja in/ali drugih tarčnih struktur ter sosednjih rizičnih organov.
Ključne besede: radioterapija, magnetnoresonančno slikanje, obsevanje
Objavljeno v DiRROS: 13.12.2017; Ogledov: 3687; Prenosov: 979
Celotno besedilo (124,69 KB) |
299. Poročilo o spremljanju stanja gozdov za leto 2016 : vsebinsko poročilo o spremljanju stanja gozdov v l. 2016 v skladu s Pravilnikom o varstvu gozdov (2009)Mitja Ferlan, Andrej Grah, Jernej Jevšenak, Tom Levanič, Nikica Ogris, Špela Planinšek, Matej Rupel, Primož Simončič, Iztok Sinjur, Mitja Skudnik, Saša Vochl, Daniel Žlindra, Jure Žlogar, 2017, končno poročilo o rezultatih raziskav Ključne besede: varstvo gozdov, monitoring, meteorologija, letni prirastek, poročila
Objavljeno v DiRROS: 03.10.2017; Ogledov: 3206; Prenosov: 1048
Celotno besedilo (8,54 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
300. Primerjava naravne in umetne obnove po vetrolomih iz leta 2008Gal Fidej, Andrej Rozman, Jurij Diaci, 2017, izvirni znanstveni članek Povzetek: Primerjali smo uspeh naravne in umetne obnove po treh vetrolomih v letu 2008. Na vsakem izmed raziskovalnih območij (Črnivec, Trnovski gozd, Bohor) smo leta 2012 zakoličili in analizirali ploskve z naravno in umetno obnovo ter jih ponovno premerili leta 2014. Znotraj ploskev smo zakoličili manjše vegetacijske ploskvice, na katerih smo popisali zeliščno plast in gostote mladja. Povprečna gostota samoniklega naravnega mladja šest let po ujmi je znašala 14.000 osebkov na hektar. Samoniklo mladje je bilo prostorsko neenakomerno porazdeljeno, kar nakazuje razlike med mikrorastišči. Ugotovili smo slabši uspeh obnove na južnih pobočjih, mestih, ki so bolj oddaljena od semenskih dreves in gozdnega roba, mikrorastiščih brez motenj oz. posebnosti in na večjih nadmorskih višinah. Na takih rastiščih je saditev smiselna in upravičena. Gostote naravnega samoniklega mladja so bile v pozitivni povezavi, preživetje naravnega dominantnega mladja in sadik pa v negativni s pokrovnostjo zeliščne plasti, prav tako je na preživetje negativno vplivalo objedanje. Višina osebka je bila najbolj značilen dejavnik za napovedovanje preživetja. Stopnja preživetja sadik in dominantnega mladja smreke je bila visoka, medtem ko sta sencozdržni bukev in jelka imeli višjo stopnjo mortalitete. Raziskava potrjuje velik potencial samoniklega naravnega mladja na območjih saditev, ki ga lahko z gojitvenimi deli zaviramo. Navedene so gozdnogojitvene usmeritve za ravnanje po vetrolomih.
Ključne besede: ujma, vetrolom, obnova gozda, naravna obnova, umetna obnova, saditev
Objavljeno v DiRROS: 03.09.2017; Ogledov: 3469; Prenosov: 765
Celotno besedilo (872,59 KB) |
