Digitalni repozitorij raziskovalnih organizacij Slovenije

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


Iskalni niz: "avtor" (��vagan Matija) .

21 - 30 / 79
Na začetekNa prejšnjo stran12345678Na naslednjo stranNa konec
21.
22.
23.
Soil organic carbon stock capacity in karst dolines under different land uses
Mateja Breg Valjavec, Andraž Čarni, Daniel Žlindra, Matija Zorn, Aleksander Marinšek, 2022, izvirni znanstveni članek

Povzetek: The soil organic carbon (SOC) was determined in soils of enclosed karst depressions (dolines) (NW Dinaric Mts.) to define their potential for organic carbon sequestration. SOC was measured in the forest, succession (scrubland), and grassland plots at the bottom of dolines at four depths (0–40 cm) and for 40 cm soil layer SOC stock was calculated. We demonstrated that the prevailing fine soil fractions, the C/N ratio and soil thickness play a positive role in the storage capacity of SOC in dolines regardless land use type. Grasslands have the lowest SOC storage capacity (106 t/ha/40 cm), while the highest SOC storage capacity is in succession plots (130 t/ha/40 cm). The last are covered by shrub communities dominated by Prunus spinosa, forming dense communities, and are typical of abandoned croplands or meadows that have been impacted by high levels of nutrients during cultivation phase. At this stage, there is no additional nutrient input in studied plots, which lowers the nutrient content and increases the C/N ratio. C/N ratio is the highest in the forest, where SOC stock capacity is 116 t/ha/40 cm. Given the trend towards the abandonment of agricultural land at Kras Plateau (SW Slovenia), we can expect more overgrowth of dolines, and thus an increase in carbon stocks and stabilization of organic carbon in forest soils. In contrary, we noticed the alarming decrease in grasslands and increase in urban land. The SOC storage in 2020 was for 12,538 t/ha/40 cm lower than in 2002. Although grasslands showed the lowest SOC storage, their contribution to total SOC storage in dolines is very important. Since there is a lack of studies on carbon stocks in doline soils, our research is of great importance and a novelty and gives an important background for further research on SOC stock in karst landscapes worldwide.
Ključne besede: organic carbon sequestration, karst, grassland, forests, scrubland, dolines
Objavljeno v DiRROS: 20.04.2023; Ogledov: 374; Prenosov: 242
.pdf Celotno besedilo (6,74 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

24.
Raziskovanje možnosti prilagoditve trenutnega načina gospodarjenja z mešanimi gorskimi gozdovi za povečanje vezave ogljika v gozdovih
Suzana Podvinšek, Hana Štraus, Matija Klopčič, 2023, izvirni znanstveni članek

Povzetek: Gozd ima pomembno vlogo pri blaženju vpliva podnebnih sprememb z zagotavljanjem ponora CO2 in skladiščenju ogljika (C). V raziskavi smo se osredotočili na dve ekosistemski storitvi gozdov: zagotavljanje lesa kot osnovne surovine in vezave C kot ekosistemska storitev blaženja (negativnih) vplivov podnebnih sprememb. Razvoj gozdov smo modelirali na dveh projektnih pilotnih območjih: na Pohorju in v Dinaridih. Simulacijo smo izvedli s populacijskim matričnim modelom SLOMATRIX, ki je sestavljen iz štirih glavnih modulov, od katerih vsak simulira enega od ključnih procesov v raznomernih gozdovih: vrast, naravno odmiranje, sečnjo oziroma antropogeno smrtnost in rast dreves. V okviru projekta smo v model dodali dodaten modul za izračun vezave C. Razvoj gozda je simuliran za pet drevesnih vrst oziroma skupin drevesnih vrst: jelko, bukev, smreko, druge iglavce in druge listavce. Simulirali smo trenutno gospodarjenje z gozdovi (scenarij BAU), scenarij brez aktivnega gospodarjenja (NOM) in z linearnim programiranjem iskali optimizirani scenarij COPT, pri katerem smo iskali način gospodarjenja, ki bo izkazoval največjo vezavo C v gozdovih v naslednjih sto letih. Pri scenarijih BAU in COPT smo kljub zelo majhnim razlikam v začetni debelinski strukturi gozdov zasledili razlike v debelinski strukturi in drevesni sestavi posekanih dreves in dva različna načina za maksimizacijo vezave C. Za prvi način, ki je bil simuliran v Dinaridih, je značilen manjši posek skupnega števila dreves z izrazitim poudarkom na poseku jelke, vendar so drevesa v povprečju večjih premerov kot pri scenariju BAU. Za drugi način, ki je bil simuliran na Pohorju, pa je značilen posek znatnega deleža tanjšega drevja s poudarkom na smreki in bukvi, kar se odraža v znatnem povečanju števila dreves velikih premerov. Domnevamo, da so razlike v pristopih k optimizaciji posledica različne produktivnosti rastišč in razlik v razmerjih počasi : srednje hitro : hitro rastočih dreves.
Ključne besede: sekvestracija ogljika, modeliranje razvoja gozdov, scenariji gospodarjenja z gozdovi, lesnoproizvodna funkcija
Objavljeno v DiRROS: 19.04.2023; Ogledov: 476; Prenosov: 102
.pdf Celotno besedilo (717,78 KB)

25.
Lower Permian (Artinskian) chondrichthyan tooth remains (Petalodontidae) from Dovje (Karavanke Mts., NW Slovenia)
Matija Križnar, 2022, izvirni znanstveni članek

Povzetek: Fossil remains of chondrichthyan tooth bases (roots) were found in Lower Permian beds exposed along the forest road between Dovje and Plavški Rovt. These layers are part of the clastic development of the Trogkofel Group beds. They are composed of an alternation of dark to light-grey shales, siltstone, and sandstone with rare beds of the conglomerate. Within the clastic succession, layers or lenses of dark-grey to black limestones (biosparitic, biomicritic and oolitic) and limestone breccias occur. The limestone consists remains of algae, fusulinids, brachiopods, and mostly crinoids (Palermocrinus and Entrochus). Detail study has shown that two remains of tooth bases belong to the genus Petalodus, one of them to the species Petalodus ohioensis. The bases are tongue-shaped and come to a rounded point in the distal (base end) edge. On the surface of the base, the typical oval-shaped foramina are visible. In addition, the osteodentine is visible on the cross-section of one specimen. Teeth of Petalodus are often the most common chondrichthyan fossil vertebrate remains reported from the Carboniferous and Permian rocks of the USA, Europe, and Russia. In Slovenia, Petalodus ohioensishas been recorded only from Upper Carboniferous beds. The new record of Lower Permian remains contributes to the knowledge of this cosmopolitan but still common genus of Late Paleozoic chondrichthyans.
Ključne besede: fossils, Petalodontiformes, Petalodus ohioensis, Upper Paleozoic, Artinskian, Karavanke Mountains, Slovenia
Objavljeno v DiRROS: 18.01.2023; Ogledov: 553; Prenosov: 250
.pdf Celotno besedilo (5,26 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

26.
Tree and stand growth differ among soil classes in semi-natural forests in central Europe
Andrej Bončina, Matija Klopčič, Vasilije Trifković, Andrej Ficko, Primož Simončič, 2023, izvirni znanstveni članek

Povzetek: We determined the size of differences in stand and tree growth in semi-natural forests with respect to 16 reference soil groups. The forest area of Slovenia (11.8 thousand km2) was used as the study area, and reference soil units were derived from the national soil map at a 1:25,000 scale consisting of 10,781 polygons with an average size of 117.95 ha. Stand growth was defined as periodic stand basal area increment, while the growth of Norway spruce, silver fir, Scots pine, European beech and sessile oak trees was estimated by the periodic diameter increment of 238,349 dominant trees on 67,061 permanent sampling plots. A linear fixed-effects model and linear mixed-effect models were used for studying stand and tree growth in different site, stand and tree conditions. The soil unit was the dummy variable with Dystric Cambisols set as the reference category. Soil contributed 4.3 % to the explained variability of basal area increment and 4–27 % to the explained variability of the diameter increment of the five tree species. Soil was a stronger driver of stand and tree growth than climate or topography. Stand and tree species production rate on soil units was in the interval of −28 % to +5 % and −47 % to +14 % of that on the reference soil unit, respectively. Stand growth was the highest on Eutric Gleysols and the lowest on Histosols, and tree species generally exhibited the highest and the lowest growth rates on different soil units. We suggest that soil should be considered in growth models and studied interrelatedly with climatic, site and stand variables.
Ključne besede: reference soil groups, FAO soil unit, natural forest, stand growth, tree growth
Objavljeno v DiRROS: 29.12.2022; Ogledov: 565; Prenosov: 279
.pdf Celotno besedilo (2,23 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

27.
Celovita presoja vplivov na okolje – izkušnje s priprave območnih gozdnogospodarskih in lovsko upravljavskih načrtov 2021–2030
Matjaž Guček, Tina Simončič, Gregor Danev, Matjaž Harmel, Sašo Weldt, Matija Stergar, 2022, strokovni članek

Povzetek: Celovita presoja vplivov na okolje (CPVO) je postopek, s katerim je mogoče ugotoviti in oceniti vplive načrtovanih ukrepov načrta na okolje ter vključenost zahtev drugih inštitucij v načrt. Skladno z Zakonom o varstvu okolja (ZVO-2) je treba CPVO izvesti tudi za načrte s področja gozdarstva. V okviru obnove območnih gozdnogospodarskih načrtov (GGN GGO 2021–2030) ter lovsko upravljavskih načrtov (LUN LUO 2021–2030) je bil za omenjene načrte prvič izveden postopek CPVO, in sicer en postopek za vseh štirinajst GGN GGO 2021–2030 ter en postopek za petnajst LUN LUO 2021–2030. Postopek CPVO se je začel z vsebinjenjem, v okviru katerega je bila na podlagi opredelitve pomembnih vplivov plana skupaj s pristojnim ministrstvom in mnenjedajalci sprejeta odločitev o vsebinah, ki se bodo presojale v nadaljevanju postopka CPVO. Za vsak sklop načrtov je bilo pripravljeno okoljsko poročilo z dodatkom, v katerem so se opredelili, opisali in ovrednotili pomembni vplivi izvedbe obeh sklopov načrtov na okolje, ohranjanje narave, varstvo človekovega zdravja in kulturne dediščine. Vpliv izvedbe GGN GGO 2021–2030 na okoljska cilja Trajnostna raba in varstvo naravnih virov ter Blaženje in prilagajanje na podnebne spremembe je bil zaradi številnih pozitivnih učinkov načrtov ocenjen kot pozitiven (ocena A). Vpliv izvedbe GGN GGO 2021–2030 na okoljska cilja Ohranjena kulturna dediščina in Ohranjena narava je bil zaradi nekaterih pomanjkljivosti v načrtih ocenjen kot C – nebistven vpliv ob upoštevanju omilitvenih ukrepov. Ocenjeno je bilo, da bodo z izvedbo vsakega LUN LUO 2021–2030 nastali nebistveni negativni vplivi (ocena B) na okoljski cilj Trajnostna raba in varstvo naravnih virov in da bo vpliv izvedbe vseh petnajstih LUN LUO 2021–2030 na okoljski cilj Ohranjena narava nebistven zaradi izvedbe omilitvenih ukrepov (ocena C). V obeh okoljskih poročilih so bili navedeni omilitveni ukrepi, ki so bili vgrajeni v osnutke načrtov. CPVO je dolgotrajen in zapleten postopek, ki znatno podaljšuje čas sprejemanja območnih načrtov. Vendar pa zaradi poglobljene presoje mnenjedajalcev in presojevalcev daje načrtom bistveno večjo težo. Hkrati se s CPVO izboljšuje vpetost gozdarskega in lovskega načrtovanja v okoljsko politiko Slovenije, kar daje obema sektorjema večjo veljavo.
Ključne besede: gozdnogospodarsko načrtovanje, lovsko načrtovanje, območni načrti, vplivi načrtov na okolje, okoljsko poročilo, dodatek, omilitveni ukrepi
Objavljeno v DiRROS: 22.12.2022; Ogledov: 560; Prenosov: 156
.pdf Celotno besedilo (622,85 KB)

28.
Hibridno sodelovanje zainteresirane javnosti v procesu obnove območnih gozdnogospodarskih in lovskoupravljavskih načrtov za obdobje 2021–2030
Aleš Poljanec, Matjaž Guček, Matija Stergar, Andreja Gregorič, Tina Simončič, Miha Marenče, Tjaša Baloh, Boris Rantaša, 2022, strokovni članek

Povzetek: V letih 2020, 2021 in 2022 je potekala obnova območnih gozdnogospodarskih in lovskoupravljavskih načrtov (v nadaljevanju območni načrti), ki bodo usmerjali razvoj slovenskih gozdov do leta 2030. Zaradi vse zahtevnejšega upravljanja gozdnih ekosistemov in usklajevanja številnih interesov je sodelovanje deležnikov v postopku priprave in sprejemanja območnih načrtov ključnega pomena. Pri tokratni obnovi območnih načrtov je bil velik poudarek ravno na vključevanju lastnikov gozdov in drugih deležnikov v proces izdelave in sprejemanja načrtov. Formalno določeno participacijo smo nadgradili z aktivnejšim vključevanjem zainteresirane javnosti prek številnih predstavitev, delavnic, anket in sestankov. V letih 2020 in 2021 je bilo tako v sklopu priprave območnih načrtov, poleg zbiranja pobud in javne razprave ter javne predstavitve načrtov, dodatno organiziranih 73 delavnic na regionalni in nacionalni ravni, na katerih je sodelovalo več kot dva tisoč udeležencev. Zaradi preprečevalnih ukrepov zaradi epidemije bolezni covid-19 je večina participativnih aktivnosti v letih 2020 in 2021 potekala v spletni obliki, kar je pospešilo digitalizacijo gozdarstva. Nastala so številna orodja za digitalno sodelovanje, in sicer od novih programskih rešitev na spletni strani do široke implementacije in uporabe orodij za digitalno sodelovanje. Rezultati participativnih aktivnosti so bili vgrajeni v osnutke območnih načrtov. Nadgradnja participativnega pristopa in vključevanje zainteresirane javnosti že v fazi priprave osnutkov območnih načrtov sta prispevala k večji usklajenosti gozdnogospodarskega in lovskoupravljavskega dela območnih načrtov, večji kakovosti in izvedljivosti načrtov ter usklajevanju ekonomskih, ekoloških in socialnih vidikov upravljanja z gozdnimi ekosistemi.
Ključne besede: gozdnogospodarski načrti območij, dolgoročni lovskoupravljavski načrti, participativno načrtovanje
Objavljeno v DiRROS: 22.12.2022; Ogledov: 531; Prenosov: 153
.pdf Celotno besedilo (630,18 KB)

29.
Composite landslide in the dynamic alpine conditions: a case study of Urbas landslide
Ela Šegina, Mateja Jemec Auflič, Matija Zupan, Jernej Jež, Tina Peternel, 2022, izvirni znanstveni članek

Povzetek: The alpine environment is characterized by complex geology, high-energy terrain, deeply incised river valleys with high erosional potential, extreme weather conditions and dynamic geomorphic processes. Such settings provide favourable conditions for the formation of composite landslides rather than individual slope mass movement phenomena. As an example, we present the kinematics of the composite landslide Urbas in the North of Slovenia which developed in the complex geological and morphological settings characteristic of the alpine environment. The research combines several monitoring techniques and involves the integration of both surface and subsurface displacements measured in the landslide area. The results indicate that the composite sliding process consists of several simultaneous and interrelated types of movements occurring in different segments of the unstable mass that are governed by different mechanisms of displacements, such as rockfall, sliding and debris flow. The kinematic characteristics of a deep-seated landslide that formed in such conditions vary spatially, but is rather homogenuous vertically, indicating translational type of movement. Spatial kinematic heterogeneity is primarily related to the diverse terrain topography, reflecting in different displacement trends. Based on the revealed kinematic proprieties of the sliding material, the sediment discharge illustrates the sliding material balance which estimates the volume of the retaining material that represents the potential for slope mass movement events of larger scales.
Ključne besede: composite landslide, alpine conditions, kinematics, monitoring, sediment discharge
Objavljeno v DiRROS: 15.12.2022; Ogledov: 617; Prenosov: 171
.pdf Celotno besedilo (8,00 MB)

30.
Iskanje izvedeno v 0.51 sek.
Na vrh