71. Morfološke značilnosti cirkulirajočih tumorskih celic raka dojk v krvi po izolaciji na podlagi njihovih fizikalnih ali bioloških lastnostiSimona Miceska, Tanja Jesenko, Živa Modic, Cvetka Grašič-Kuhar, Maja Čemažar, Urška Matkovič, Jerneja Varl, Anamarija Kuhar, Veronika Kloboves-Prevodnik, 2022, published scientific conference contribution abstract Keywords: citologija, diagnostika, onkologija Published in DiRROS: 27.01.2023; Views: 417; Downloads: 117 Full text (241,64 KB) |
72. Zdravljenje razsejanega, trojno negativnega raka dojk z atezolizumabom in nab-paklitakselom : podatki iz realnega svetaDimitar Stefanovski, Luka Dobovišek, Tanja Ovčariček, Gorana Gašljević, Simona Borštnar, 2022, published professional conference contribution abstract Keywords: onkologija, rak dojke, kemoterapija Published in DiRROS: 27.01.2023; Views: 412; Downloads: 91 Full text (46,84 KB) |
73. Dopolnilno obsevanje po ohranitveni operaciji raka dojk s sočasnim dodatkom doze na ležišče tumorja : izidi zdravljenjaMitja Anžič, Jasenka Gugić Kevo, Andreja Gojkovič Horvat, Danijela Golo, Maja Ivanetič Pantar, Tanja Marinko, Marija Snežna Paulin-Košir, Ivica Ratoša, 2022, published professional conference contribution abstract Keywords: onkologija, rak dojke, kemoterapija Published in DiRROS: 27.01.2023; Views: 383; Downloads: 99 Full text (45,74 KB) |
74. Trastuzumab emtanzin in pooperativno obsevanje po operaciji raka dojk : preliminarni rezultati akutne toksičnosti sočasnega zdravljenjaEva Pribožič, Tina Pavlin, Mitja Anžič, Andreja Gojkovič Horvat, Maja Ivanetič Pantar, Danijela Golo, Jasenka Gugić Kevo, Marija Snežna Paulin-Košir, Tanja Marinko, Simona Borštnar, Anja Kovač, Ivica Ratoša, 2022, published professional conference contribution abstract Keywords: onkologija, rak dojke, kemoterapija Published in DiRROS: 27.01.2023; Views: 466; Downloads: 106 Full text (39,40 KB) |
75. Priporočila za obravnavo bolnikov z malignimi limfomiBarbara Jezeršek Novaković, Lučka Boltežar, Andreja Eberl, Gorana Gašljević, Biljana Grčar-Kuzmanov, Monika Jagodic, Tanja Južnič Šetina, Veronika Kloboves-Prevodnik, Gregor Kos, Aleš Christian Mihelač, Milica Miljković, Urška Rugelj, Marija Skoblar Vidmar, Uroš Smrdel, Danijela Štrbac, Miha Toplak, Lorna Zadravec-Zaletel, 2023, professional monograph Keywords: maligni limfomi, smernice, novotvorbe Published in DiRROS: 24.01.2023; Views: 662; Downloads: 272 Full text (971,73 KB) This document has many files! More... |
76. Kožna toksičnosti sistemskega zdravljenja raka – prikaz dveh kliničnih primerovMićo Božić, Tanja Mesti, 2022, published scientific conference contribution Abstract: Koža je eden izmed najpogosteje prizadetih organov med oz. zaradi sistemskega zdravljenja raka. V večini primerov je ta prizadetost blaga, možen pa je tudi nastanek življenje ogrožajočih stanj. V prispevku sta prikazana dva klinična primera, ki opisujeta pojav redkih vendar hudih neželenih kožnih učinkov, tj. Stevens-Johnsonovega sindroma in reakcije na zdravilo z eozinofilijo in sistemskimi simptomi (DRESS sindrom), nastalih pri zdravljenju bolnikov z melanomom z zaviralci imunskih nadzornih točk in zaviralci BRAF in MEK. Keywords: neželeni učinki, bolniki, sistemsko zdravljenje Published in DiRROS: 23.01.2023; Views: 340; Downloads: 100 Full text (86,02 KB) |
77. Kožna toksičnost sistemskega zdravljenja rakaBlaž Tomič, Tanja Mesti, 2022, published scientific conference contribution Abstract: Koža bolnika je lahko spremenjena zaradi osnovne bolezni ali zaradi neželenih učinkov sistemskega zdravljenja. Skupno neželeni učinki na koži predstavljajo 8,04% vseh neželenih učinkov pri sistemski terapiji raka (18-72 % pri kemoterapiji, 75-90 % pri tarčni terapiji in >30 % pri imunoterapiji). Ob pojavu kožne toksičnosti moramo v klinični praksi presoditi, kdaj lahko s sistemsko terapijo nadaljujemo in kdaj sprememba kliničnega stanja predstavlja smrtno nevaren zaplet. V nadaljevanju so opisane alopecija, sindrom roka-noga, reakcija roka-noga, oniholiza in paronihija, akneiformni izpuščaj, pruritus in kožna toksičnost imunoterapije. Keywords: neželeni učinki, bolniki, sistemsko zdravljenje Published in DiRROS: 23.01.2023; Views: 397; Downloads: 91 Full text (181,46 KB) |
78. Febrilna nevtropenijaTina Pavlin, Tanja Ovčariček, 2022, published scientific conference contribution Abstract: Febrilna nevtropenija je urgentno stanje v onkologiji, saj lahko privede do sepse in septičnega šoka. O febrilni nevtropeniji govorimo kadar pri bolniku z nizkim absolutnim številom nevtrofilnih granulocitov (NG) (pod 0,5 x 109/L) enkrat izmerimo povišano temperaturo nad 38,5 ºC ali dvakrat v razmiku 2 ur nad 38 ºC. Ob pojavu febrilne nevtropenije s pomočjo MASCC (angl. Multinational Association for Supportive Care in Cancer) kriterijev ocenimo stopnjo ogroženosti bolnika, glede na oceno ga zdravimo ambulantno ali hospitalno. Bolnike z nizkim tveganjem zdravimo ambulantno s peroralno dvotirno antibiotično terapijo s ciprofloksacinom in amoksicilinom/klavulansko kislino ali klindamicinom. Bolnike z visokim tveganjem hospitaliziramo in uvedemo parenteralne antibiotike, bodisi antistafilokokni penicilin ceftazidim ali karbapenem ali piperacilin/tazobaktam ali s kombinacijo, najpogosteje cefalosporin tretje generacije in aminoglikozidnim antibiotikom. Rastne dejavnike za granulocite pri bolnikih z že razvito febrilno nevtropenijo uporabljamo le izjemoma pri zelo ogroženih bolnikih. Lahko pa jih uporabimo kot primarno profilakso, ko bolnike zdravimo s kemoterapevtsko shemo pri kateri je tveganje za pojav FN visoko ali imajo druge dejavnike tveganja za pojav FN. Granulocitne rastne dejavnike pa lahko uporabimo kot sekundarno profilakso po že utrpeli FN. Keywords: neželeni učinki, bolniki, sistemsko zdravljenje Published in DiRROS: 23.01.2023; Views: 413; Downloads: 95 Full text (135,10 KB) |
79. Anemija pri bolnikih z rakomNeža Režun, Tanja Ovčariček, 2022, published scientific conference contribution Abstract: Anemija ali slabokrvnost je definirana kot zmanjšana celotna masa eritrocitov v krvnem obtoku, kar kot posledico prinaša zmanjšano sposobnost krvi za prenos kisika. Pri bolnikih z rakom se anemija pojavi pogosto (pri približno 30-90% bolnikov) in je običajno posledica več vzrokov bodisi mielosupresivnega učinka sistemskega zdravljenja ali maligne bolezni same. Anemija pomembno zmanjša kvaliteto življenja bolnikov in je negativen napovedni dejavnik progresa in preživetja bolezni. Opredelimo jo s standardnimi diagnostičnimi postopki in jo zdravimo glede na stopnjo, hitrost in vzrok nastanka na tri načine: s preparati železa, transfuzijami koncentriranih eritrocitov in eritropoetini (EPO). Keywords: neželeni učinki, bolniki, sistemsko zdravljenje Published in DiRROS: 23.01.2023; Views: 467; Downloads: 110 Full text (294,55 KB) |
80. HiperkalcemijaTina Zupančič, Tanja Južnič Šetina, 2022, published scientific conference contribution Abstract: Hiperkalcemija je relativno pogosta elektrolitna motnja pri bolnikih z maligno boleznijo, običajno je prisotna pri napredovalem stadiju in nosi slabšo prognozo. Hiperkalcemija je lahko blaga, srednja ali huda, bolniki so ob tem lahko povsem asimptomatski ali pa imajo močno izražene simptome (bolečine v trebuhu – renalna/biliarna kolika, pankreatitis, bruhanje, zaprtje, bolečine v kosteh, motnje osebnosti in zavesti) ter so tudi ogroženi za nenadni srčni zastoj. Hiperkalcemija pri maligni bolezni nastane zaradi t.i. humoralnega mehanizma, ki katerem maligne celice izločajo parathormonu podoben protein, kostnih zasevkov, pospešenega nastajanja aktivne oblike vitamina D (kalcitriol) ali ektopičnega nastajanja parathormona. Pri zdravljenju hudo simptomatske hiperkalcemije lahko uporabimo kalcitonin, ključni pa so obilna parenteralna hidracija, forsirana diureza s furosemidom, antiresorptivna zdravila (v urgentnih situacijah zolendronska kislina, glede na vzrok kasneje lahko denosumab) ter seveda specifično onkološko zdravljenje. Keywords: neželeni učinki, bolniki, sistemsko zdravljenje Published in DiRROS: 17.01.2023; Views: 488; Downloads: 101 Full text (99,87 KB) |