61. |
62. |
63. |
64. |
65. Programske smernice DORAMateja Kurir-Borovčić, Amela Duratović Konjević, Katja Jarm, Katarina Nagode, Maksimiljan Kadivec, Zvonka Kastelic, Veronika Kutnar, Andraž Perhavec, Barbara Skubic-Vengušt, Stanka Sabo, Špela Sitar, Stančka Suljić, Cveto Šval, Anastazija Šelih, Vesna Škrbec, Miloš Vrhovec, Sonja Tomšič, Katarina Torkar, Urban Zdešar, Kristijana Hertl, 2022, strokovna monografija Povzetek: Državni presejalni program za raka dojk DORA (v nadaljevanju: program DORA) vabi ženske med 50. in 69. letom vsaki dve leti na presejanje z mamografijo, katerega cilj je zmanjšati umrljivost za rakom dojk v ciljni populaciji za 25 do 30 odstotkov. Nosilec programa DORA je Onkološki inštitut Ljubljana. Presejalno mamografijo opravlja 16 javnih zdravstvenih zavodov po Sloveniji na 20 digitalnih mamografih s kadri, ki so za svoje delo posebej usposobljeni. Dodatno diagnostiko in zdravljenje raka dojk, odkritega v presejanju, izvajata presejalno-diagnostična centra na Onkološkem inštitutu Ljubljana in v Univerzitetnem kliničnem centru Maribor. Te programske smernice opredeljujejo presejalno politiko programa DORA, postopek obravnave žensk, organizacijo in dejavnosti programa DORA. Delijo se na upravljalske, zdravstvene in druge storitve. Sestavni del teh programskih smernic je tudi določitev strokovnega nadzora, ki se opravlja v presejalnem programu, ter podrobnejši Standardni operativni postopki (SOP) delovanja programa DORA. Sestavni del tega dokumenta so tudi Protokoli in priloge.
Ključne besede: rak dojke, programske smernice, presejalni programi, svetovanje
Objavljeno v DiRROS: 08.12.2022; Ogledov: 587; Prenosov: 255
 Celotno besedilo (328,03 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
66. Klinični register otroških rakov in poznih posledic zdravljenja raka v otroštvuAna Mihor, Vesna Zadnik, Katarina Lokar, Tina Žagar, Sonja Tomšič, Lorna Zadravec-Zaletel, 2022, strokovni članek Povzetek: V Sloveniji letno za rakom zboli okoli 70 otrok in mladostnikov, mlajših od 20 let. S časom incidenca narašča, preživetje pa se toliko izboljšuje, da posledično pada umrljivost in se povečuje število preživelih, ki zaradi tveganja za pojav poznih posledic potrebujejo doživljenjsko spremljanje. Standardni nabor podatkov Registra raka Republike Slovenije vsebuje preskope podatke za nekatere poglobljene raziskave o raku v otroštvu in mladostništvu ter poznih posledicah pri preživelih. V Registru raka smo zato leta 2020 začeli aktivnosti za vzpostavitev Kliničnega registra otroških rakov in poznih posledic zdravljenja raka v otroštvu, ki deluje kot populacijski register z razširjenim naborom podatkov. Njegov osnovni namen je sistematično beleženje poznih posledic zdravljenja raka, zasnovali pa smo ga v dveh modulih. Prvi, ki je namenjen Registru raka, z uporabo pristopa aktivne registracije prek dostopa do elektronskih zapisov o bolnikih Pediatrične klinike Ljubljana ter drugih ustanov omogoča natančen popis bolezni (skladno z mednarodnimi pravili), primarnega zdravljenja (operacije, kumulativne doze posameznih zdravil, kumulativne obsevalne doze, presaditev krvotvornih matičnih celic in druga zdravljenja), morebitnih stranskih učinkov zdravljenja in morebitne ponovitve bolezni, za katero je zdravljenje popisano enako podrobno kot primarno zdravljenje. Prvi modul že vsebuje podatke za incidenčno leto 2019, sledila bo pospešena registracija nadaljnjih let. Drugi modul je namenjen Enoti za ugotavljanje poznih posledic raka Onkološkega inštituta Ljubljana, kjer bodo zdravniki med obiskom bolnika imeli dostop do vseh zbranih podatkov in možnost prospektivnega beleženja obiskov, opravljenih preiskav, izpolnjenih vprašalnikov in ugotovljenih poznih posledic. Drugi modul je v postopku testiranja uporabniške prijaznosti, razvijamo pa tudi avtomatiziran opis zdravljenja (tako imenovani potni list za preživele) in priporočil za sledenje.
Ključne besede: register raka, klinični register, rak v otroštvu, pozne posledice
Objavljeno v DiRROS: 06.12.2022; Ogledov: 468; Prenosov: 0 |
67. Vpliv radona na pojavljanje pljučnega raka v SlovenijiMojca Birk, Tina Žagar, Sonja Tomšič, Katarina Lokar, Ana Mihor, Nika Bric, Miran Mlakar, Vesna Zadnik, 2022, izvirni znanstveni članek Povzetek: Izhodišče: Svetovna zdravstvena organizacija je opredelila radon v bivalnem okolju kot enega izmed 19 okoljskih karcinogenov. Radon je poleg tobačnega dima eden izmed najpomembnejših dejavnikov tveganja za razvoj pljučnega raka ter predstavlja približno 10-odstotni delež vseh primerov pljučnega raka. V naši raziskavi smo prvič preučili, kako radon vpliva na pojavljanje pljučnega raka v Sloveniji. Metode: Za 40-letno obdobje od leta 1978 do leta 2017 so bili na ravni naselij povezani trije viri podatkov: zboleli za pljučnim rakom (Register raka Republike Slovenije), prebivalci (Statistični urad Republike Slovenije) in Radonski zemljevid Slovenije. V modele prostorskega glajenja z Bayesovimi hierarhičnimi modeli je kot pojasnjevalna spremenljivka vključen radon v bivalnem okolju in izračunan pripisljivi delež raka. Relativno tveganje je ocenjeno s standardiziranim količnikom incidence. Rezultati: V Sloveniji za pljučnim rakom zaradi izpostavljenosti radonu v bivalnem okolju (analiza na ravni naselij) zboli približno 60 oseb letno, kar predstavlja 5 % vseh s to boleznijo. Analiza relativnega tveganja po spolu kaže, da imajo v Sloveniji zaradi izpostavljenosti radonu v bivalnem okolju povečano tveganje pljučnega raka predvsem moški. Ženske, ki bivajo na območjih, bolj obremenjenih z radonom, nimajo povečanega relativnega tveganja za nastanek pljučnega raka. Zaključek: Izpostavljenost radonu v bivalnem okolju je poleg kajenja med najpomembnejšimi nevarnostnimi dejavniki pljučnega raka v slovenski populaciji. Na območjih, kjer je radona veliko (predvsem južna in jugovzhodna Slovenija), je z javnozdravstvenega vidika ključno izvajanje preventivnih ukrepov, v prvi vrsti pa ozaveščanje in poučevanje prebivalstva o nevarnosti ter možnostih za preprečitev bolezni.
Ključne besede: radon, pljučni rak, pripisljivi delež, ocena tveganja
Objavljeno v DiRROS: 06.12.2022; Ogledov: 489; Prenosov: 163
Celotno besedilo (197,67 KB) |
68. Influence of alkalis on the phase development of belite-sulfoaluminate clinkersBarbara Čeplak, Katarina Šter, Maruša Mrak, Luka Škrlep, Mirijam Vrabec, Sabina Dolenec, 2022, izvirni znanstveni članek Povzetek: This paper presents a study on the influence of different amounts of alkalis (K2O and Na2O) on clinker phase formation, microstructure, phase composition and reactivity of belite-sulfoaluminate cement clinker. Using X-ray powder diffraction and scanning electron microscopy with energy dispersive spectrometry, it was found that the amount of C2S and C4AF increases with the incorporation of alkalis, while the amount of C4A3Ś and CŚ decreases. In addition to the major phases, the samples with alkalis also consist of minor phases such as C3A (tricalcium aluminate), KŚ (arcanite), and KC2Ś3 (Ca-langbeinite). The major ions in the major phases were substituted by alkali cations and some other ions (Ca2+, Al3+, Fe3+, S2-, S6+, Si4+). The alkalis also affect the microstructure of the clinker, e.g., the shape of the grains. Consequently, isothermal calorimetry was used to detect differences in hydration kinetics. The clinker with 2 wt. % K2O content was the most reactive, while the sample with 0.5 wt. % Na content was the least reactive. The latter was primarily influenced by the content of the main and minor phases of the clinker.
Ključne besede: BCSA clinker, microstrcuture, reactivity, alkalis, open access
Objavljeno v DiRROS: 06.12.2022; Ogledov: 514; Prenosov: 261
Celotno besedilo (4,45 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
69. The primary and secondary mineral resources of Montenegro and their mapping into the European data modelSlobodan Radusinović, Robert Šajn, Božica Jovanović, Duška Rokavec, Katarina Hribernik, Vasilije Abramović, Matej Draksler, Ivan Danilović, Mia Jovanović, 2022, izvirni znanstveni članek Povzetek: Primary and secondary mineral resources are of strategic importance to the EU economy. Montenegro, as a country candidate for membership in the EU, is required to follow (and later to implement) European policies, strategies as well as initiatives, including those related to mineral resources and the mining sector. The importance of providing access to mineral raw materials in the future is recognized by the EU, as well as meeting the needs of European industry, maintaining employment and ensuring further development. Considering the overall economic situation in Montenegro, it is important to encourge the mining sector and other industries based on the use of mineral resources in making a greater contribution to the development and sustainability of society as a whole and also increase the share of national GDP.
The potential for discovery and utilization of primary and secondary mineral resources in Montenegro is demonstrated. The most important metallic mineral resources are bauxite, lead and zinc, while conventional energy resources include coal (oil and gas potential has yet to be proven). In addition, there are abundant non-metallic mineral raw materials - industrial minerals and construction materials.
Secondary mineral resources, especially aluminous red mud (bauxite residue), are also significant and have been the subject of research in recent years. Tailings from flotation processes at operating and abandoned lead and zinc mines might also be of interest for metal recovery. Bottom and flay ash from thermal power plants, slag from steel production, as well as marlstone and limestone from the hanging wall of coal deposits may also have potential. Waste rocks could be used particularly for secondary aggregate production.
A database was developed and the most important deposits of primary and secondary mineral resources in Montenegro were mapped during the RESEERVE project. Mineral data were harmonised so as to be INSPIRE compliant. In addition, some novel geochemical exploration results of secondary mineral resources are presented.
Ključne besede: primary and secondary mineral resources, Montenegro, RESEERVE project, European geological data platform (EGDI), INSPIRE
Objavljeno v DiRROS: 16.11.2022; Ogledov: 426; Prenosov: 168
Celotno besedilo (8,52 MB) |
70. Cene gozdnih lesnih sortimentov na slovenskem trgu v novembru 2021Katarina Flajšman, Darja Stare, Špela Ščap, 2021, strokovni članek Ključne besede: Slovenija, cene lesa, okrogli les, iglavci, listavci, les za kurjavo
Objavljeno v DiRROS: 12.11.2022; Ogledov: 447; Prenosov: 145
Celotno besedilo (3,93 MB) |
