Digitalni repozitorij raziskovalnih organizacij Slovenije

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
Raziskovalni podatki

Možnosti:
  Ponastavi

Iskalni niz: "avtor" (��terbenc Anja) .

1 - 10 / 45
Na začetekNa prejšnjo stran12345Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
3.
Emerging organic compounds in European groundwater
B. Lopez, A. Togola, M. E. van Vliet, L. Rosenqvist, Nina Mali, A. Kuczyńska, Anja Koroša, J. Grima-Olmedo, E. J. Crane, D. J. Lapworth, S. Y. Bunting

Povzetek: In Europe, emerging organic compounds (EOCs) in groundwater is a growing research area. Prioritisationfor monitoring EOCs in Europe was formalised in 2019 through the development of thefirst voluntarygroundwater watch list (GWWL). Despite this, groundwater occurrence data in the peer reviewedliterature for Europe has not been reviewed to date. Questions surrounding the effect, toxicity, move-ment in the subsurface and unsaturated zone make the process of regulating EOC use difficult. The aim inEurope is to develop a unified strategy for the classification, and prioritisation of EOCs to be monitored ingroundwater. This paper compiles evidence from the recent published studies from across Europe, since2012, when the last major literature global review of EOCs in groundwater took place. A total of 39studies were identified for review based on specific selection criteria (geography, publication date,sample size>10, inclusion of EOCs data). Data on specific compounds, and associated meta-data, arecompiled and reviewed. The two most frequently detected EOCs, carbamazepine and caffeine, occurredin groundwater at concentrations of up to 2.3 and 14.8mg/L, respectively.
Ključne besede: emerging organic chemicals, environmental exposure, groundwater contaminants, compounds of concern, groundwater hazards
DiRROS - Objavljeno: 13.01.2021; Ogledov: 614; Prenosov: 268
.pdf Celotno besedilo (1,90 MB)

4.
Izkušnje pri zdravljenju v ambulanti
Anja Reljič-Prinčič, 2003

DiRROS - Objavljeno: 19.05.2016; Ogledov: 2439; Prenosov: 328
URL Celotno besedilo (0,00 KB)

5.
Motnje hranjenja
Anja Reljič-Prinčič, 2000

DiRROS - Objavljeno: 23.03.2020; Ogledov: 629; Prenosov: 205
.pdf Celotno besedilo (497,66 KB)

6.
Bolnik s karcinomom požiralnika z vstavljeno samoraztezno kovinsko opornico : prikaz primera
Anja Meden, Tomaž Štupnik, Vaneja Velenik, 2021

Povzetek: Ureditev prehranskega statusa je eden glavnih ciljev pri bolnikih z rakom požiralnika, saj ima pomemben vpliv na potek in uspeh zdravljenja. Zaradi pogostega pojava disfagije in oteženega uživanja hrane skozi usta je pogosto treba že pred začetkom zdravljenja vzpostaviti prehransko pot. Izkazalo se je, da sta pri bolnikih na radikalnem zdravljenju, to je z namenom ozdravitve, NGS in perkutana hranilna stoma superiorni samorazteznim kovinskim opornicam. Čeprav samoraztezne kovinske opornice omogočajo hitro izboljšanje disfagije, so zaradi pogostih zapletov, tudi življenje ogrožajočih, primerne predvsem v sklopu paliativnega zdravljenja. V prispevku je opisan primer bolnika z rakom požiralnika na predoperativnem zdravljenju s predhodno vstavljeno samoraztezno kovinsko opornico.
Ključne besede: rak požiralnika, disfagija, samoraztezna kovinska opornica
DiRROS - Objavljeno: 10.06.2021; Ogledov: 187; Prenosov: 88
.pdf Celotno besedilo (589,31 KB)

7.
Onkološko genetsko svetovanje in testiranje : odnos, poznavanje in praksa zdravnikov na primarni ravni : povzetek Prešernove naloge
Vaneja Velenik, Mateja Krajc, Anja Meden, Tina Škerl, 2016

Povzetek: Ocenjuje se, da je 5 do 10 % rakov dednih. Za osebe, ki imajo visoko verjetnost za dednega raka, je indicirano onkološko genetsko svetovanje. Poročila Ambulante za onkološko genetsko svetovanje Onkološkega inštituta Ljubljana kažejo, da slovenski zdravniki, predvsem na področju dednega raka debelega črevesa in danke, bolnike premalo napotujejo na onkološko genetsko svetovanje ter gensko testiranje. Namen raziskave je bil ugotoviti, koliko splošni zdravniki in specialisti družinske medicine v Sloveniji vedo o družinskih ter dedno pogojenih oblikah raka in zakaj na svetovanje ter testiranje ne napotujejo svojih pacientov. V okviru presečne raziskave smo slovenskim splošnim zdravnikom in specialistom družinske medicine poslali povezavo do anonimnega spletnega vprašalnika. Pri tem odgovori kažejo, da 49 % vprašanih v zadnjem letu na svetovanje in testiranje ni napotilo nobenega bolnika, 22 % zdravnikov pa ni dovolj seznanjenih z indikacijami za napotitev na svetovanje in testiranje. Nadalje 41 % zdravnikov nima dovolj časa za preverjanje družinske anamneze v smislu raka. Na 18 zastavljenih vprašanj o dednih rakih so povprečno pravilno odgovorili na 8,5 ± 3,2 oziroma 47-odstotno. Na vprašanja o dednem raku dojk so ženske zbrale 11 % več pravilnih odgovorov kot moški. Zdravniki, ki so napotili vsaj enega bolnika, so pravilno rešili povprečno 4 % več vprašanj kot tisti, ki niso napotili nobenega bolnika. Splošni zdravniki v Sloveniji premalo napotujejo bolnike in njihove svojce na onkološko genetsko svetovanje ter testiranje, ker niso dovolj seznanjeni z indikacijami za napotitev in ker nimajo dovolj časa za preverjanje družinske anamneze v smislu raka pri svojih bolnikih med rednim delom.
Ključne besede: genetsko svetovanje, onkologija, testiranje, indikacije, zdravniki
DiRROS - Objavljeno: 16.03.2018; Ogledov: 2228; Prenosov: 543
.pdf Celotno besedilo (468,91 KB)

8.
9.
Zdravljenje intrahepatalnega holangiokarcinoma s stereotaktičnim obsevanjem : prikaz primera
Anja Meden, Ajra Šečerov Ermenc, 2021

Povzetek: V prispevku je opisan primer bolnice z lokalno napredovalim holangiokarcinomom intrahepatalnih žolčnih vodov, ki je redek malignom s svojevrstnim kliničnim potekom. Ob postavitvi diagnoze ima večina bolnikov napredovalo obliko bolezni in so posledično kandidati le za nekirurško zdravljenje – kemoterapijo, kombinacijo kemoterapije in radioterapije ali samo radioterapijo. Glavna omejitev pri zdravljenju z radioterapijo je doza, ki jo prejmejo jetra in priležni cevasti organi, zato se v zadnjem času čedalje bolj uveljavlja zdravljenje s stereotaktično radioterapijo. Ta omogoča, da dovedemo visoko dozo na tumor, pri čemer ščitimo rizične organe. Raziskave, ki so bile objavljene v zadnjih letih, so pokazale dobre rezultate zdravljenja inoperabilne bolezni z namenom poskusa zazdravitve bolezni in podaljšanja celokupnega preživetja.
Ključne besede: intrahepatalni holangiokarcinom, stereotaktično obsevanje, radioterapija
DiRROS - Objavljeno: 11.06.2021; Ogledov: 210; Prenosov: 80
.pdf Celotno besedilo (554,08 KB)

10.
Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh