Digitalni repozitorij raziskovalnih organizacij Slovenije

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


Iskalni niz: "avtor" (��tabuc Borut) .

21 - 30 / 205
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
21.
22.
23.
Anti-tumor effect of interferon alpha in combination with cisplatin - animal experiments
Borut Štabuc, 1993, ni določena

Ključne besede: rak (medicina), zdravljenje, interferoni
Objavljeno v DiRROS: 10.01.2024; Ogledov: 132; Prenosov: 33
.pdf Celotno besedilo (302,44 KB)

24.
Leiomyosarcoma of the maxilla: report of a case
Borut Sotošek, 1993, ni določena

Ključne besede: rak (medicina), zgornja čeljust, maksilofacialna kirurgija
Objavljeno v DiRROS: 10.01.2024; Ogledov: 119; Prenosov: 33
.pdf Celotno besedilo (565,47 KB)

25.
O domorodnosti alpskega kozoroga v Sloveniji
Andreja Nève Repe, Elena Bužan, Borut Toškan, Jernej Javornik, Boštjan Pokorny, Andrej Arih, Lars Zver, Maruša Prostor, Miha Krofel, Matija Stergar, Klemen Jerina, Hubert Potočnik, Rok Černe, Aleš Poljanec, 2023, strokovni članek

Povzetek: Alpski kozorog (Capra ibex) je alpski endemit. Na območju Slovenije naj bi bila vrsta iztrebljena v drugi polovici 17. stoletja, globalno pa je bila zaradi prelova na robu izumrtja konec 19. stoletja. Preživela je le populacija na širšem območju parka Gran Paradiso na skrajnem zahodu Alp v Italiji. Zaradi naselitev in drugih varstvenih programov sedaj alpski kozorog živi v celotnih Alpah, vključno s Slovenijo. Vendar pri nas njegove populacije nazadujejo in so v zelo slabem stanju, kar je lahko rezultat več dejavnikov. Malo izvornih osebkov ob naselitvah, zgodovinska ozka grla in ločenost kolonij so povzročili parjenje v sorodstvu, kar je slabšalo genetsko stanje populacij in lahko negativno vpliva tudi na demografijo. K številčnemu zmanjševanju vrste so lahko prispevale tudi bolezni. Za dolgoročno ohranitev alpskega kozoroga v Sloveniji so nujni takojšnji aktivni ohranitveni ukrepi, pogoj pa je ustrezna opredelitev izvornosti vrste, saj je (bila) zaradi prejšnjih pomanjkljivih podatkov umeščena med tujerodne. V prispevku na podlagi arheo-zooloških, genetskih in preliminarnih habitatnih analiz utemeljujemo, da je v Sloveniji kozorog domorodna vrsta. V raziskavah smo pokazali, da je vrsta živela na ozemlju zdajšnje Slovenije v poznoantičnem in zgodnje srednjeveškem obdobju. Preliminarno smo določili tudi primernost in povezanost habitata kozoroga v slovenskem alpskem svetu ter nakazali verjetne potrebne ukrepe za ohranitev vrste v Sloveniji.
Ključne besede: Capra ibex, izvornost vrste, programi varstva, Alpe, habitat, genetika
Objavljeno v DiRROS: 09.01.2024; Ogledov: 206; Prenosov: 58
.pdf Celotno besedilo (475,48 KB)

26.
Presejanje in zgodnje odkrivanje raka
2006, zbornik strokovnih ali nerecenziranih znanstvenih prispevkov na konferenci

Objavljeno v DiRROS: 07.12.2023; Ogledov: 217; Prenosov: 52
.pdf Celotno besedilo (15,22 MB)

27.
Odkrivanje in preprečevanje zgodnjih oblik raka debelega črevesa in danke
Borut Štabuc, 2006, ni določena

Ključne besede: črevesje, debelo črevo, danka, rak (medicina), novotvorbe, preprečevanje, diagnostika
Objavljeno v DiRROS: 05.12.2023; Ogledov: 174; Prenosov: 40
.pdf Celotno besedilo (448,58 KB)

28.
Ploščatocelični karcinom ustne votline in ustnic
Andrej Kansky, Borut Sotošek, 1999, pregledni znanstveni članek

Povzetek: Rak ustne votline predstavlja približno 6% rakavih obolenj in okoli 30% vseh tumorjev glave in vratu. Pomembni etiološki dejavniki so uporaba tobaka, uživanje alkoholnih pijačin slaba ustna higijena. Tveganje za nastanek boleznije odvisno od trajanja in intenzitete škodljivih dražljajev. Prognoza je odvisna od ocene kliničnega štadija in histoloških značilnosti tumorja in regionalnih bezgavk. Na izbiro zdravljenja vplivajo različni dejavniki, v poštev pa pride kirurško zdravljenje, radioterapija in kombinacija kirurškega zdravljenja in radioterapije. Rak ustnic je najpogostejši tumor v zgornjem aerodigestivnem traktu. Največkrat se pojavi na spodnji ustnici pri moškem. Glavni etiološki dejavnik je izpostavljenost sončni svetlobi in kajenje. Prognoza je na splošno boljša kot pri ostalih karcinomih ustne votline. Kirurgija je glavni način zdravljenja.
Objavljeno v DiRROS: 28.11.2023; Ogledov: 153; Prenosov: 45
.pdf Celotno besedilo (381,57 KB)

29.
Klinične in histološke značilnosti ploščatoceličnega karcinoma kože
Peter H. Soyer, Borut Žgavec, Bojan Popovič, 1999, pregledni znanstveni članek

Povzetek: Ploščatocelični karcinom je druga najpogostejša maligna novotvorba kože. Najpomembnejši etiološki dejavnik je kronična izpostavljenost UV žarkom. Klinična slika je zelo raznovrstna, kar povzroča težave pri ločevanju teh tumorjev od drugih bolezni, predvsem pa bazalioma. Dokončno diagnozo postavimos histološko, v dvomljivih primerih pa uporabimo še imunohistokemičnopreiskavo.
Objavljeno v DiRROS: 28.11.2023; Ogledov: 174; Prenosov: 55
.pdf Celotno besedilo (276,27 KB)

30.
Predstavitev uporabe epiluminescenčne mikroskopije v diagnozi pigmentiranih kožnih tumorjev
Peter H Soyer, Igor Bartenjev, Borut Žgavec, Bojan Popovič, 1999, pregledni znanstveni članek

Povzetek: Epiluminescenčna mikroskopija je dodatna neinvazivna sodobna preiskovalna tehnika, s katero lahko povišamo natančnost pri razlikovanju med benignimi in malignimi novotvorbami kože na več kot 90%. Diagnozo pri epiluminescenčni mikroskopiji postavimo na podlagi kombinacije različnih kriterijev, ki do določene mere korelirajo s histološko sliko. Tehnika odpira novo dimenzijo klinične morfologije v derematologiji.
Objavljeno v DiRROS: 27.11.2023; Ogledov: 153; Prenosov: 50
.pdf Celotno besedilo (185,21 KB)

Iskanje izvedeno v 0.36 sek.
Na vrh