21. Priporočila Onkološkega inštituta za zdravljenje bolnikov z adenokarcinomom želodcaErik Brecelj, Vesna Zadnik, Neva Volk, Mateja Krajc, Ana Blatnik, Ksenija Strojnik, Nina Boc, Yasmin Marianna Hunt, Gorana Gašljević, Jera Jeruc, Srdjan Novaković, Marko Boc, Franc Anderluh, Martina Reberšek, Borut Štabuc, Irena Oblak, Janja Ocvirk, Ana Jeromen, Zvezdana Hlebanja, Tanja Mesti, Marija Ignjatović, Nežka Hribernik, Ibrahim Edhemović, Gašper Pilko, Rok Petrič, Ajra Šečerov Ermenc, Nada Rotovnik-Kozjek, Vaneja Velenik, Sonja Kramer, Maja Ebert Moltara, Jernej Benedik, 2021, strokovni članek Ključne besede: adenokarcinom želodca, priporočila, prebavni trakt, multidisciplinarno zdravljenje
Objavljeno v DiRROS: 16.12.2021; Ogledov: 1117; Prenosov: 500
 Celotno besedilo (355,48 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
22. Prehrana in rak : kaj jesti, če zbolimoNada Rotovnik-Kozjek, Denis Mlakar-Mastnak, Katja Kogovšek, Irena Sedej, Eva Peklaj, 2021, ni določena Ključne besede: prehranska priporočila, hranilne snovi, enakovredna živila, prehranski dodatki, prehranjevalne motnje, prehranjenost, živila, telesna aktivnost, zdravstveni nasveti
Objavljeno v DiRROS: 16.11.2021; Ogledov: 912; Prenosov: 341
Celotno besedilo (4,67 MB) |
23. |
24. Ectomycorrhiza between Scleroderma Areolatum Ehrenb. and Fagus sylvatica L.Tanja Mrak, Katja Kühdorf, Tine Grebenc, Ines Štraus, Marko Bajc, Nada Žnidaršič, Babette Münzenberger, Hojka Kraigher, 2015, objavljeni povzetek znanstvenega prispevka na konferenci Objavljeno v DiRROS: 03.11.2021; Ogledov: 770; Prenosov: 262
Celotno besedilo (1,05 MB) |
25. Priporočila Onkološkega inštituta za zdravljenje bolnikov z adenokarcinomom želodca2021, druge monografije in druga zaključena dela Povzetek: V Sloveniji vsako leto zboli zaradi raka želodca okrog 450 bolnikov, od tega ima tri četrtine bolnikov ob postavitvi diagnoze razširjeno ali razsejano bolezen. Zato je pomembno, da imamo razvito sodobno multidisciplinarno zdravljenje. Onkološki inštitut je na poti pridobitve evropske onkološke akreditacije, ki jo podeljuje priznana Evropska organizacija onkoloških inštitutov (OECI), katere član je tudi Onkološki inštitut Ljubljana. Namen tega projekta je razvoj kliničnih poti, ki bodo omogočile celostno obravnavo bolnikov z rakom. Slovenskih priporočil za zdravljenje adenokarcinoma želodca trenutno nimamo, zato smo bili primorani sprejeti te, ki jim bomo sledili na Onkološkem inštitutu. V teh priporočilih, zaradi drugačne narave bolezni, ni zajeto zdravljenje raka ezofagogastričnega stika.
Ključne besede: rak želodca, adenokarcinom, onkološko zdravljenje, priporočila
Objavljeno v DiRROS: 14.09.2021; Ogledov: 1387; Prenosov: 368
Celotno besedilo (983,68 KB) |
26. Slovenska priporočila za obravnavo odraslih bolnikov s kronično odpovedjo prebavilNada Rotovnik-Kozjek, Tajda Božič, Katja Kogovšek, Borut Štabuc, Laura Petrica, Karla Berlec, Nataša Puzić Ravnjak, Erik Brecelj, Aleš Tomažič, Sanela Banović, Rada Franko, Milena Kovač-Blaž, Janez Breznik, Davorin Ćeranić, David Drobne, Mojca Gašperin, Tomaž Jurca, Maja Ebert Moltara, Rado Janša, Marjana Turk Jerovšek, Taja Jordan, Tina Kamhi, Primož Karner, Milena Kerin-Povšič, Neža Majdič, Denis Mlakar-Mastnak, Andreja Ocepek, Tadeja Pintar, Stojan Potrč, Nataša Smrekar, Monika Sonc, Maja Šeruga, Petra Tavčar, Igor Virant, 2021, strokovni članek Ključne besede: kronična odpoved prebavil, zdravljenje, onkološko zdravljenje
Objavljeno v DiRROS: 11.06.2021; Ogledov: 1317; Prenosov: 352
Celotno besedilo (135,03 KB) |
27. |
28. Temeljni pojmi in predlagano izrazoslovje v paliativni oskrbiMaja Ebert Moltara, Marjana Bernot, Jernej Benedik, Andrej Žist, Nena Golob, Stanislav Malačič, Maja Kolšek-Šušteršič, Maja Ivanetič Pantar, Blaž Koritnik, Anamarija Meglič, Nevenka Krčevski-Škvarč, 2020, strokovna monografija Povzetek: Paliativna oskrba je v slovenskem prostoru mlada stroka. Z njenim razvojem so se začeli uporabljati številni izrazi, ki so včasih nejasno in nenatančno opredeljeni. Posledica tega je, tako med strokovnjaki kot na splošno v družbi, njeno neustrezno razumevanje. občasno zato prihaja do nesporazumov in posledično tudi do strokovnih napak. Namen izvajanja paliativne oskrbe je zagotoviti čim boljšo kakovost življenja bolnikom z napredujočimi neozdravljivimi boleznimi ter nuditi podporo njihovim bližnjim, v času bolnikove bolezni in po smrti. V paliativni oskrbi zdravstveno osebje veliko bolj kot sicer posveča pozornost celostni obravnavi posameznega človeka, kot osebo z individualnimi telesnimi, psihološkimi, socialnimi in duhovnimi potrebami. To je dinamičen proces, saj se moramo ves čas prilagajati trenutnim potrebam bolnika in njegovih bližnjih ter z aktivnim načrtovanjem učinkovito preprečevati nove in nepotrebne zaplete. Zgodnja paliativna oskrba se v začetku obravnave bolnika z neozdravljivo boleznijo prepleta s specifičnim zdravljenjem. Kasneje, z napredovanjem bolezni, obravnava prehaja v obdobje pozne paliativne oskrbe in obdobje oskrbe umirajočega. Po sodobnih smernicah se paliativna oskrba izvaja celostno, neprekinjeno in integrirano v ostale zdravstvene stroke. Cilj paliativne oskrbe je sledenje vrednotam posameznika in ohranjanje dostojanstva življenja. V prispevku smo zbrali najpogosteje uporabljene izraze s področja paliativne oskrbe. Na podlagi mednarodnih priporočil, lokalnih značilnosti in nacionalnih izkušenj smo jih skušali čim bolj jasno opredeliti za naš prostor. Natančno opredeljeni pojmi paliativne oskrbe in njihova dosledna uporaba bodo vodili k boljšemu medsebojnemu razumevanju strokovnjakov in uporabnikov paliativne oskrbe ter k njenemu kakovostnejšemu izvajanju.
Ključne besede: paliativna oskrba, zdravljenje, mesebojno sporazumevanje
Objavljeno v DiRROS: 04.01.2021; Ogledov: 1842; Prenosov: 467
Celotno besedilo (770,58 KB) |
29. |
30. |
