21. S kemoterapijo in s tarčnimi zdravili povzročeni zapleti centralnega živčevjaDijana Babić, Karla Berlec, Aljoša Andlovic, Breda Škrbinc, 2022, published scientific conference contribution Abstract: V zadnjih desetletjih smo priča intenzivnemu razvoju sistemskega zdravljenja raka. Z zgodnejšo diagnostiko in daljšim ter vse intenzivnejšim zdravljenjem se je razširil tudi obseg nevroloških zapletov sistemskega zdravljenja. Neželeni učinki zdravljenja s kemoterapijo in s tarčnimi zdravili so lahko akutni ali kronični. Neželeni učinki na možgane obsegajo vse od akutne zmedenosti, halucinacij, motenj zavesti, žilno-okluzivnih dogodkov, epileptičnih napadov in cerebelarnih simptomov do kronične levkoencefalopatije in kognitivnega upada. Prizadetost hrbtenjače je pogosto akutna in se kaže kot longitudinalna transverzna mielopatija. Po intratekalni aplikaciji kemoterapevtikov se lahko razvije aseptični meningitis. Mehanizmi nevroloških zapletov, ki prizadenejo centralni živčni sistem, niso povsem pojasnjeni, zato za enkrat nimamo na voljo niti specifičnih metod zdravljenja, niti smernic za zdravljenje teh zapletov.
Keywords: neželeni učinki, bolniki, tarčna terapija
Published in DiRROS: 23.01.2023; Views: 388; Downloads: 89
 Full text (171,45 KB) |
22. S kemoterapijo povzročena periferna polinevropatija (CIPN)Katja Dejanović, Aljoša Andlovic, Breda Škrbinc, 2022, published scientific conference contribution Abstract: CIPN je disfunkcija perifernega živčevja kot posledica zdravljenja z enim ali s kombinacijo več citostatikov. Najpogostejši povzročitelji CIPN so taksani, derivati platine in vinka alkaloidi, njihovi vzročni mehanizmi CIPN se razlikujejo in so vezani na njihovo cititoksično aktivnost. CIPN se najpogosteje kaže s simptomatiko senzoričnega sistema, redkejše so motorične motnje in motnje avtonomnega živčnega sistema. Dejavniki tveganja za CIPN so splošni, ki jih dobro poznamo in jih do določene mere lahko tudi zamejimo, genetski dejavniki tveganja pa so aktualno predmet intenzivnih raziskav. Patofiziološki procesi nastanka CIPN so delno poznani, gre za več prekrivajočih se mehanizmov, ki povzročijo okvare na nivoju živčnih končičev, aksonske okvare, motnje senzoričnih ganglijev pa tudi okvaeo hrbtenjače. V patofiziološke mehanizme nastanka CIPN se vpletajo tudi nevro-imunski procesi. Diagnoza CIPN je klinična, v pomoč so lahko specifični vprašalniki za oceno kvalitete življenja, objektivni metoda ocene CIPN je EMG. CIPN ima praviloma reverzibilen potek, v posameznih primerih pa ugotavljamo kronično ireverzibilno stanje. Za zdravljenje CIPN uporabljamo v večji meri nefarmakološke ukrepe, v hujših primerih pa tudi medikamentozno podporo z gabapentinom, pregabalinom ter z amitriptilinom.
Keywords: neželeni učinki, bolniki, sistemsko zdravljenje
Published in DiRROS: 23.01.2023; Views: 406; Downloads: 96
Full text (81,44 KB) |
23. |
24. Functional complement analysis can predict genetic testing results and long-term outcome in patients with complement deficienciesŠtefan Blazina, Maruša Debeljak, Mitja Košnik, Saša Simčič, Sanja Stopinšek, Gašper Markelj, Nataša Toplak, Peter Kopač, Breda Zakotnik, Marko Pokorn, Tadej Avčin, 2018, original scientific article Abstract: Background: Prevalence of complement deficiencies (CDs) is markedly higher in Slovenian primary immunodeficiency (PID) registry in comparison to other national and international PID registries.
Objective: The purposes of our study were to confirm CD and define complete and partial CD in registered patients in Slovenia, to evaluate frequency of clinical manifestations, and to assess the risk for characteristic infections separately for subjects with complete and partial CD.
Methods: CD was confirmed with genetic analyses in patients with C2 deficiency, C8 deficiency, and hereditary angioedema or with repeated functional complement studies and measurement of complement components in other CD. Results of genetic studies (homozygous subjects vs. heterozygous carriers) and complement functional studies were analyzed to define complete (complement below the level of heterozygous carriers) and partial CD (complement above the level of homozygous patients). Presence of characteristic infections was assessed separately for complete and partial CD.
Results: Genetic analyses confirmed markedly higher prevalence of CD in Slovenian PID registry (26% of all PID) than in other national and international PID registries (0.5–6% of all PID). Complement functional studies and complement component concentrations reliably distinguished between homozygous and heterozygous CD carriers. Subjects with partial CD had higher risk for characteristic infections than previously reported.
Conclusion: Results of our study imply under-recognition of CD worldwide. Complement functional studies and complement component concentrations reliably predicted risk for characteristic infections in patients with complete or partial CD. Vaccination against encapsulated bacteria should be advocated also for subjects with partial CD and not limited to complete CD.
Keywords: complement deficiency, primary immunodeficiency, laboratory analysis, genetic analysis, clinical manifestations
Published in DiRROS: 12.11.2020; Views: 1367; Downloads: 595
Full text (1000,60 KB) |
25. Nasveti bolnikom, ki se zdravijo z zdravilom Sutent (sunitinib)Breda Škrbinc, 2010, not set Keywords: onkologija, ledvice, prebavila, rak (medicina), farmakoterapija, bolniki, zdravstveni nasveti
Published in DiRROS: 11.08.2020; Views: 1777; Downloads: 495
Full text (5,83 MB) |
26. |
27. Zdravljenje z everolimusom : knjižica za bolnikeSimona Borštnar, Tomaž Milanez, Janja Ocvirk, Boštjan Šeruga, Breda Škrbinc, 2019, not set Keywords: tarčna zdravila, everolimus, neželeni učinki, navodila
Published in DiRROS: 03.06.2020; Views: 1815; Downloads: 486
Full text (586,07 KB) |
28. |
29. |
30. |
