81. Pregled obravnave bolnikov s kožnim melanomom v Sloveniji za incidenčna leta 2011-2016Vesna Zadnik, Maja Primic-Žakelj, Tina Žagar, Frančiška Škrlec, Katarina Lokar, Agata Čampa, 2017, končno poročilo o rezultatih raziskav Ključne besede: register raka, kožni melanom, incidenca
Objavljeno v DiRROS: 17.03.2021; Ogledov: 1076; Prenosov: 336
 Celotno besedilo (5,32 MB) |
82. |
83. 70 years of the Slovenian Cancer Registry : knowledge, quality, applicabilityAmela Duratović Konjević, Vesna Škrbec, Sonja Tomšič, Katarina Lokar, Nika Bric, Vesna Zadnik, 2020, ni določena Ključne besede: onkologija, rak (medicina), registri, zgodovinski pregledi
Objavljeno v DiRROS: 16.03.2021; Ogledov: 1347; Prenosov: 421
Celotno besedilo (6,30 MB) |
84. 70 let Registra raka Republike Slovenije : znanje, kakovost, uporabnostAmela Duratović Konjević, Vesna Škrbec, Sonja Tomšič, Katarina Lokar, Nika Bric, Vesna Zadnik, 2020, strokovna monografija Ključne besede: onkologija, rak (medicina), registri, zgodovinski pregledi
Objavljeno v DiRROS: 16.03.2021; Ogledov: 1213; Prenosov: 559
Celotno besedilo (6,47 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
85. |
86. |
87. Ocena delazmožnosti onkoloških bolnikov : pogled specialista družinske medicine in specialista medicine dela, prometa in športaVesna Pekarović-Džakulin, 2018, ni določena Povzetek: Rak spada med najpogostejše bolezni našega časa. V Sloveniji vsako leto zboli za rakom že okoli 13.500 ljudi . S starostjo se nevarnost bolezni povečuje. Toda, ne pozabimo, med nami živi okoli sto tisoč bolnikov in bolnic z rakom, kar pomeni, da rak ni več smrtna, ampak kronična bolezen. Prav staranje prebivalstva in podaljševanje delovne dobe pa nas postavljata pred pomembno dilemo o tem, ali je delo za »onkološkega« bolnika škodljivo ali pa morda celo koristno. Delo lahko človeku predstavlja pomemben del samospoštovanja, mu nudi socialno okolje in finančni zaslužek, kar je treba upoštevati pri načrtovanju zdravljenja in rehabilitacije. Ocenjevanje delazmožnosti bolnika, ki je prebolel raka, je za zdravnika pogosto težavno, saj se mora odločati med dostopnimi objektivnimi medicinskimi izvidi in posameznikovim osebnim doživljanjem bolezni ter njegovimi pričakovanji.
Ključne besede: onkologija, bolnik z rakom, zmožnost za delo, medicina dela, družinska medicina
Objavljeno v DiRROS: 03.12.2020; Ogledov: 1136; Prenosov: 313
Celotno besedilo (74,85 KB) |
88. Hereditary angioedema due to C1-inhibitor deficiency in Macedonia : clinical characteristics, novel SERPING1 mutations, and genetic factors modifying the clinical phenotypeVesna Grivčeva-Panovska, Mitja Košnik, Peter Korošec, Slađana Andrejević, Ljerka Karadža-Lapić, Matija Rijavec, 2018, izvirni znanstveni članek Povzetek: Objective: Hereditary angioedema due to C1 inhibitor deficiency (C1-INH-HAE) is a rare disease, characterized by swellings. We aimed to characterize on a clinical and molecular basis C1-INH-HAE patients in the Republic of Macedonia. Results: All 15 patients from six unrelated families were diagnosed with C1-INHHAE type I, with a mean age of symptom onset of 11 years and an average delay of diagnosis of 7 years. Patients reported on average 31 angioedema attacks/year, with a median clinical severity score (CSS) of 7. We identified three known mutations, and two mutations (c.813_818delCAACAA and c.1488T>G) were reported for the first time. To address the genotype-phenotype association, a pooled analysis including 78 C1-INH-HAE south-eastern European patients was performed, with additional analysis of F12-46C/T and KLKB1- 428G/A polymorphisms. We demonstrated that patients with nonsense and frameshift mutations, large deletions/insertions, splicing defects, and mutations at Arg444 exhibited an increased CSS compared with missense mutations, excluding mutations at Arg444. In addition, the CC F12-46C/T polymorphism was suggestive of earlier disease onset. Discussion: Genetic analysis helped identify the molecular basis of C1-INH-HAE given that causative mutations in SERPING1 were detected in all patients, including an infant before the appearance of clinical symptoms. We identified two novel mutations and further corroborated the genotype-phenotype relationship, wherein mutations with a clear effect on C1-INH function predispose patients to a more severe disease phenotype and CC F12-46C/T predisposes patients to earlier disease onset.
Ključne besede: hereditary angioedemas -- genetics -- Macedonia, C1 inhibitor, SERPING1 gene, C1 inhibitor, SERPING1 gene
Objavljeno v DiRROS: 30.11.2020; Ogledov: 1251; Prenosov: 273
 Povezava na datoteko |
89. Priporočila za obravnavo bolnikov s pljučnim rakomMartina Vrankar, Nina Boc, Izidor Kern, Aleš Rozman, Karmen Stanič, Tomaž Štupnik, Mojca Unk, Maja Ebert Moltara, Vesna Zadnik, Katja Adamič, Jernej Benedik, Marko Bitenc, Jasna But-Hadžić, Anton Crnjac, Eva Ćirić, Tanja Čufer, Goran Gačevski, Marta Globočnik Kukovica, Kristina Gornik-Kramberger, Maja Ivanetič Pantar, Staša Jelerčič, Veronika Kloboves-Prevodnik, Mile Kovačević, Luka Ležaič, Mateja Marc-Malovrh, Katja Mohorčič, Bogdan Vidmar, Dušanka Vidovič, Gregor Vlačić, Ana Lina Vodušek, Rok Zbačnik, Ivana Žagar, 2020, strokovni članek Ključne besede: pljučni rak, priporočila
Objavljeno v DiRROS: 22.09.2020; Ogledov: 1843; Prenosov: 684
Celotno besedilo (1,37 MB) |
90. Ocena zamikov pri napotitvi, izvedbi diagnostike in prvega zdravljenja pri bolnikih z raki sečnega mehurja in ledvic v SlovenijiVesna Zadnik, Mateja Kokalj-Kokot, Klemen Černelč, Nika Bric, 2020, kratki znanstveni prispevek Povzetek: Pri nas za ledvičnim rakom na leto povprečno zboli 370 ljudi, za rakom sečnega mehurja 320. Preživetje slovenskih bolnikov in bolnic pri teh dveh oblikah raka je že vrsto let slabše od evropskega povprečja. V povezavi treh raziskovalnih organizacij, Onkološkega inštituta Ljubljana, Katedre za družinsko medicino Univerze v Ljubljani in Kliničnega oddelka za urologijo Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana, smo leta 2017 uvedli projekt Celostna analiza zgodnje obravnave bolnikov z urološkimi raki z oceno zamikov pri napotitvi, izvedbi diagnostike in prvega zdravljenja, v katerem smo retrospektivno analizirali zdravstveno oskrbo slovenskih bolnikov in bolnic z raki ledvic, sečnega mehurja ali prostate. V raziskavo smo vključili vse zbolele v Sloveniji leta 2014. V tem prispevku prikazujemo rezultate ocene zamikov v zdravljenju bolnikov in bolnic z rakom ledvic in rakom sečnega mehurja. Median interval zdravstvenega sistema (čas od prvih preiskav do začetka zdravljenja) je bil pri bolnikih z rakom sečnega mehurja 35 dni, pri bolnikih z ledvičnim rakom pa 22 dni. Pri obeh rakih je največ časa poteklo med prvimi diagnostičnimi postopki in prvim pregledom pri specialistu, kar nakazuje na ozko grlo pri izvedbi diagnostičnih postopkov.
Ključne besede: rak sečnega mehurja, rak ledvic, register raka, napotitve
Objavljeno v DiRROS: 09.09.2020; Ogledov: 1718; Prenosov: 546
Celotno besedilo (276,85 KB) |
