21. Mud from the Sitarjevec mine as a pigment for textile printingDarja Rant, Mateja Štefančič, Vesna Zalar Serjun, Mateja Golež, 2021, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci Povzetek: The Sitarjevec mine, located near the town of Litija (Central Slovenia), is recognized by the strong yellow colour of its dripstone structures and mine mud deposits. The mine mud, composed predominantly of goethite, accumulates on the ground of the mine shafts as the result of the interaction between percolating underground water, iron ore minerals and microorganisms. Since the accumulation of limonite mine mud is an ongoing process, larger quantities of mud have been deposited in the mine shafts since its closure. These deposits present a real threat of unleashing a mine mud spill on the town of Litija. Such a scenario has already previously occurred. In order to find new potential routes for recycling larger quantities of this mine mud, the present research work was performed to assess the use of mine mud as a pigment in the dye industry. In the first stage, the chemical (XRF) and microstructural (SEM) characteristics of the mine mud were defined together with the identification of its phase composition (XRD), particle size distribution and specific surface area (BET). Furthermore, the pigment was used to colour textile printing paste on a laboratory scale. To define the most appropriate quality of textile prints the rheological response of the various textile printing paste samples was investigated in terms of their plastic viscosity, indicating their suitability for use in textile printing. Test prints wereconducted, and the properties of leaching and fastness in the prints were assessed.
Ključne besede: mine mud, recycling, pigment, printing paste, textile, rheology
Objavljeno v DiRROS: 25.01.2024; Ogledov: 161; Prenosov: 98
 Celotno besedilo (9,29 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
22. Hydrogeological characterization of karst springs of the white (Proteus anguinus anguinus) and black olm (Proteus anguinus parkelj) habitat in Bela krajina (SE Slovenia)Katja Koren, Rok Brajkovič, 2023, izvirni znanstveni članek Povzetek: The springs west of Črnomelj, in SE Slovenia, are the habitat of the black (Proteus anguinus parkelj) and the white olm (Proteus anguinus anguinus). Some of these springs are also the only known habitat in the world of endemic species of black olm. A steady decline in olm populations has been observed in this area over the past decades. Owing to the rapid runoff and groundwater flow high-resolution monitoring is essential in providing better insight into the hydrogeological characterization of the catchment area of springs. Specific factors and critical parameters of water behind said olm degradation have not yet been defined. Because the olm’s environment is largely aquatic, one potential critical parameter could be the higher water temperatures (>12 °C) or higher nitrate concentration (>9.2mg/l). The six-month observation of the springs (July – December 2021) point to water temperature as a potential critical parameter since the water temperature of the springs exceeded 12 °C in months July and August. Nitrate concentrations could also be a second critical parameter in the degradation of the olm’s habitat. Maximum nitrate concentrations above 9.2mg/l throughout much of the observation period (except for Dobličica spring). Due to less agricultural activity in December in the spring catchment area and a higher dilution rate due to reduced evapotranspiration and increased effective precipitation during this time of the year, the nitrate concentrations are decreased. The results of the measured parameters of groundwater could show the hydrogeological connection between the Otovski and Pački breg springs and between Šotor, Jamnice and Dobličica. The Obršec spring has an independent catchment area. A detailed estimation of the springs catchment area is possible due to a detailed geologic map. It is necessary to determine the origin of the nitrate (nitrate isotope analysis), to quantify the threshold values of the critical parameters, to define precisely all the causes of the olm deterioration, and to make proposals for appropriate measures to limit or even stop the decline of the olm population.
Ključne besede: hydrogeology, olm, ecology, nitrate, monitoring
Objavljeno v DiRROS: 16.01.2024; Ogledov: 167; Prenosov: 59
Celotno besedilo (13,65 MB) |
23. Povezanost med rakom in onesnaževali, ki nastanejo v procesih sežiga in sosežiga odpadkov: krovni pregled literatureTeja Oblak, Tanja Carli, Vesna Zadnik, Niko Samec, Andreja Kukec, 2023, pregledni znanstveni članek Povzetek: Izhodišča: V procesih sežiga in sosežiga odpadkov ter proizvodnje cementa se v okolje sproščajo izpusti, ki vsebujejo različna onesnaževala. Z namenom oceniti povezanost med rakom pri poklicno izpostavljenih in okoliških prebivalcih ter izpostavljenostjo okoljskim onesnaževalom iz sežigalnic, naprav za sosežig in cementarn smo si za cilj zadali izdelavo krovnega pregleda literature. Metode: V krovni pregled literature so bile vključene metaanalize in sistematični pregledi literature v angleščini v obdobju od leta 1980 do leta 2023. Iskanje je bilo izvedeno v štirih podatkovnih zbirkah (PubMed, Scopus, Web of Science, Cochrane Reviews). Kakovost je bila ocenjena z orodjema AMSTAR-2 (metodologija) in GRADE (dokazi). Rezultati: Izmed 7.701 opredeljenih dokumentov jih je bilo v končno analizo vključenih 14 (pet metaanaliz, devet sistematičnih pregledov). Obstajajo nizki do zmerni dokazi o povezanosti med sarkomom mehkih tkiv in ne-Hodgkinovim limfomom z izpostavljenostjo dioksinom v okolici sežigalnic I. generacije, česar študije niso dokazale za sežigalnice naslednjih generacij. Zaenkrat ne razpolagamo z dokazi za sosežig. Pri delavcih v cementarnah I. do II. generacije obstaja nekaj zmernih dokazov o povezanosti med incidenco vseh rakov, pljučnega raka, raka ustne votline in žrela, prostate in želodca z izpostavljenostjo šestvalentnemu kromu. Velika večina dokazov je omejenih zaradi mešanih rezultatov, razlik v tehniki vprašanj, heterogenosti in potencialni pristranosti. Zaključek: Obstajajo omejeni dokazi o povezanosti med rakom in izpostavljenostjo onesnaževalom iz sežigalnic I. in cementarn I. do II. generacije. Za oceno morebitne povezanosti med rakom in onesnaževali iz najsodobnejših naprav za sosežig je smiselno načrtovati ciljane epidemiološke študije in študije notranje izpostavljenosti z uporabo humanega biomonitoringa.
Ključne besede: rak, odpadki, sežig, sosežig, cementarna, onesnaževala
Objavljeno v DiRROS: 08.01.2024; Ogledov: 196; Prenosov: 74
Celotno besedilo (189,92 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
24. |
25. |
26. |
27. Epidemiologija raka dojk v svetu in v SlovenijiMaja Primic-Žakelj, Vesna Zadnik, 2004, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci Povzetek: Izhodišča. Rak dojk je v Sloveniji napogostejši rak pri ženskah. Leta 2001 je za njim zbolelo 964 žensk (94,7/100.000), pričakujemo pa, da se bo v prihodnjih desetih letih incidenca še večala. Delež rakov, odkritih v omejenemstadiju, se počasi povečuje; leta 2001 je bilo takih manj kot 50% vsehprimerov. Čeprav se je preživetje bolnic izboljšalo (72% petletno relativno preživetje bolnic z rakom, odkritim v letih 1993-97), ostaja rak dojk pri ženskah na prvem mestu med vzroki smrti zaradi raka. Med dokazane nevarnostne dejavnike sodijo poleg spola in starosti še poprejšnji rak dojk, nekatere benigne bolezni dojk, družinska obremenitev, ionizirajoče sevanje, nekateri reproduktivni dejavniki in debelost. Za številne druge pa še ni dokončnega soglasja glede vprašanja, ali so povezave, ki so jih našli v nekaterih epidemioloških raziskavah, res vzročne. V primarni preventivi zaenkrat ni posebnih priporočil, so le splošna: vzdrževanje normalne telesne teže, pravilna prehrana, telesna dejavnost in zmernost pri pitju alkoholnih pijač. Ocenjujejo, da presejanje, redno marnografsko pregledovanje žensk po 50. letu starosti, zmanjša umrljivost za rakom dojk med pregledanimi za okrog 30%. Zaključki. Problem raka dojk je mogoče reševati celostno, s primarno preventivo, zgodnjim odkrivanjem in dostopnostjo do učinkovitega zdravljenja, predvsem pa z vlaganjem sredstev tja, kjer je razmerje med stroški in koristjonajugodnejše.
Objavljeno v DiRROS: 01.12.2023; Ogledov: 157; Prenosov: 48
Celotno besedilo (361,42 KB) |
28. Toksikološka analiza vsebine vojaških čutar, zakopanih 70 let v kraški jami na Kočevskem, JV SlovenijaJanez Mulec, Sara Skok, Vesna Zalar Serjun, Andrej Mihevc, 2019, izvirni znanstveni članek Povzetek: Za odkrivanje ostankov materialnih sledi se na dobro ohranjenih predmetih lahko opravijo forenzične preiskave. V Breznu v Debliških livadah je bilo odkritih večje število predmetov, ki so bili odvrženi v jamo v maju in juniju 1945. Med odkritim materialom so bile tudi vojaške čutare. Nekatere izmed čutar so še vsebovale tekočino, nekatere pa tudi poltrdo, gelasto oborino. Tekočina in oborina iz čutar sta vsebovali kovine, ki so se najverjetneje s časom izlužile iz kovinske posode. Korozija čutar nakazuje prisotnost minerala hematita. Vsebina čutar je nadalje vsebovala nekaj raztopljene organske snovi (celotni organski ogljik – TOC v tekočini 9,22 mg/l, v tekočini ekstrahirane oborine 34,1 mg/l), nekaj mikrobne biomase ter relativno visoke koncentracije nitrata (240 mg/l v tekočini, 55 mg/l v ekstrahirani oborini) in sulfata (18mg/l v tekočini, 836 mg/l v ekstrahirani oborini). Bakterijskih indikatorjev, Escherichia coli in enterokokov, ki bi kazali na fekalno kontaminacijo vsebine, v vzorcih nismo zaznali. Raztopina in oborina sta izkazovali podobno stopnjo toksičnosti, okrog 20%inhibicijo bioluminiscence bakterije Vibrio fischeri. Glede na Pravilnik o pitni vodi tekočina s sedanjimi kemijskimi lastnostmi ni primerna za uživanje. Rezultati ne kažejo nujno na toksičnost izvornih tekočin iz časa, ko so bile čutare odvržene v jamo, ampak bi se toksičnost lahko razvila postopoma zaradi izluževanja kovin iz posode, zlasti aluminija, in (bio)kemijskih reakcij. Navkljub stabilnim jamskim razmeram, ki so jim bile izpostavljene čutare, ugotovljeni parametri ne podpirajo dolgoročne ohranitve stabilne DNA za morebitne nadaljnje forenzične analize.
Ključne besede: jame, vojaški material, toksičnost
Objavljeno v DiRROS: 23.11.2023; Ogledov: 188; Prenosov: 119
Celotno besedilo (912,75 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
29. |
30. Characterisation of 20th century cementitious materials from selected cultural heritage structures in SloveniaMateja Golež, Vesna Zalar Serjun, Mateja Štefančič, Darja Rant, Sabina Dolenec, 2023, izvirni znanstveni članek Povzetek: This paper deals with the characterisation of cementitious materials from selected cultural heritage structures in Slovenia. The mineralogical–petrographic compositions of an aggregate, a type of binder and secondary minerals were studied via electron microscopy and X-ray powder diffraction. The porosity and pore network were determined using a mercury porosimeter. The results show that the aggregate of the samples was highly diverse, ranging from limestone, dolomite, quartz, feldspar and mica. The binder of the investigated samples was cementitious; either ordinary Portland cement was used, or ordinary Portland cement blended with ground granulated blast furnace slag was used. Some samples consisted of cement–lime binders. The investigated examples entailing cement materials for their construction contribute to a better understanding of the technology used to prepare historical cementitious and cement–lime mixtures.
Ključne besede: 20th century, cementitious materials, historical concrete, cultural heritage
Objavljeno v DiRROS: 15.09.2023; Ogledov: 259; Prenosov: 167
Celotno besedilo (2,05 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
