1. Rare earth elements and yttrium in cold mineral and thermal (~30-60 °C) waters from Tertiary aquifers in the Mura Basin, north-eastern Slovenia: a reviewPolona Kralj, 2022 Abstract: Cold mineral and thermal waters from Tertiary aquifers in the Mura Basin mainly belong to the Ca-(Mg)-(Na)-HCO3 and Na-HCO3 hydrogeochemical facies, respectively, and the concentrations of yttrium (Y) and lanthanides or rare earth elements (REEs) are far below (10-2 – 10-4) the abundances in the aquifer sediments. Mineral waters are high pCO2, and the plots of concentrations of YREEs normalised to Post Archean Australian Shale (PAAS) show fractionation of Y and heavy REEs (HREEs) over light REEs (LREEs), and a significant positive europium (Eu) anomaly. Thermal water from regionally developed aquifer Thermal I (recently also termed the Mura/Ujfalu Formation aquifer) shows a similar PAAS-normalised pattern with an obvious positive Eu anomaly and the tendency of enrichment with middle REEs (MREEs). The plots of PAAS-normalised YREE concentrations in thermal waters from the underlying low-permeability aquifers with poorly developed fracture porosity and
abundant CO2 are flat with insignificant positive Eu anomaly. The abundance and fractionation of YREEs in mineral and thermal waters seems to be mainly controlled by the presence of carbonate complexing ligands, permeability of the aquifers and the related time of water-rock interaction.
Keywords: rare earth elements, Yttrium, mineral waters, thermal waters, well cycling, Mura Basin
DiRROS - Published: 27.07.2022; Views: 43; Downloads: 16
 Fulltext (2,15 MB) |
2. Ocena poškodovanosti dreves z elektronsko paramagnetno resonanco Mn2+ ionovPolona Kalan, Franc Batič, Zorka Stolič, Marjanca Nemec, Milan Valter Schara, 1998 Abstract: Ocena poškodovanosti dreves z elektronsko paramagnetno resonanco Mn2+ ionov
Keywords: elektronska paramagnetna resonanca, EPR Mn2+, smreka, iglica, poškodovanost drevesa, zdravstveno stanje
DiRROS - Published: 03.11.2021; Views: 338; Downloads: 103
Fulltext (565,85 KB) |
3. |
4. Raziskave gozdnih tal in rizosfere ter njihov vpliv na nekatere fiziološke parametre gozdnega drevja v izbranih gozdnih ekosistemih, sestojnih tipih in razvojnih stadijih gozda : elaboratHojka Kraigher, Gregor Božič, Matjaž Čater, Miran Čas, Dušan Jurc, Maja Jurc, Polona Kalan, Lado Kutnar, Anton Kralj, Robert Robek, Primož Simončič, Igor Smolej, Mihej Urbančič, Matej Rupel, Jurij Diaci, Helena Šircelj, Tomaž Sinkovič, Cvetka Ribarič-Lasnik, Samar Al Sayegh-Petkovšek, Julija Beričnik-Vrbovšek, Andrej Piltaver, Reinhard Agerer, Tadeja Trošt Sedej, Urša Vilhar, 1999 Keywords: gozdna tla, rizosfera, gozdno drevje, fiziološki parameter, raziskovalna ploskev, Pokljuka, Kočevska Reka, stres, vpliv na gozd
DiRROS - Published: 12.07.2017; Views: 3089; Downloads: 809
Fulltext (10,11 MB) |
5. Zaključno poročilo projekta "Imisijska obremenjenost gozdov v občini Kamnik"Miran Čas, Polona Kalan, Anton Kralj, Tom Levanič, Robert Mavsar, Primož Simončič, Mihej Urbančič, 2002 Keywords: onesnaženost okolja, vpliv na gozd, zdravstveno stanje, osutost drevja, bioindikacija onesnaženosti, ohranjenost tal, gozdna tla, Kamnik
DiRROS - Published: 12.07.2017; Views: 2682; Downloads: 709
Fulltext (2,11 MB) |
6. |
7. Pestrost posebnih gozdnih ekosistemov kot kazalnik rastiščnih razmer in gospodarjenja : zaključno poročilo projekta št. V4-0438-01Lado Kutnar, Mihej Urbančič, Andrej Martinčič, Matjaž Čater, Polona Kalan, Igor Smolej, Primož Simončič, 2004 Keywords: gozdni ekosistem, biotska raznovrstnost, rastiščne razmere, gospodarjenje z gozdovi, ekologija rastlin, barja
DiRROS - Published: 12.07.2017; Views: 2712; Downloads: 720
Fulltext (21,45 MB) |
8. |
9. Translokacija bakra iz zaščitenega lesa, izpostavljenega glivam razkrojevalkam lesaMiha Humar, Franc Pohleven, Polona Kalan, Sam Amartey, 2002 Abstract: Na področju zaščite lesa se v zadnjem času pojavljajo na baker odporni sevi gliv, kar v praksi predstavlja velik problem. Tolerantne glive ogrožajo zaščiten les v uporabi z običajno trajnostjo nad 30 let, saj les okužen s tolerantnimi sevi gliv lahko propade že v nekaj letih. Mehanizmi tolerantnosti še niso povsem pojasneni. Velik pomen se pripisuje oksalni kislini, ki jo intenzivno tvorijo tolerantne glive. Z laboratorijskimi poskusismo ugotovili, da je poleg tega mehanizma pomemben tudi aktivni transport bakra v micelij gliv. Pri glivah, ki ne izločajo oksalne kisline, jetranslokacija bakra povzročena z difuzijo
Keywords: zaščita lesa, tolerantnost na baker, oksalna kislina, Antrodia vaillantii
DiRROS - Published: 12.07.2017; Views: 3040; Downloads: 1255
Fulltext (540,19 KB) |
10. Bioindikacija onesnaženosti gozdov z žveplom na podlagi vsebnosti žvepla v asimilacijskih delih gozdnega drevjaJanko Kalan, Polona Kalan, Primož Simončič, 1995 Abstract: Po izkušnjah raziskav, ki so bile izvedene v letih 1985-1993 na točkah osnovne bioindikacijske mreže (16x16 km), sklepamo, da je bioindikacija onesnaženosti zraka z žveplovim dioksidom po metodi analize vsebnosti žvepla v iglicah smreke, črnega in rdečega bora zelo primerna in tudi dovolj zanesljiva za ugotavljanje ogroženosti gozdov zaradi žveplovega dioksida. Gozdovi na območju Alp, Trnovskega gozda, Snežnika, Javornika, širšega kočevsko-ribniškega območja in Gorjancev so najmanj obremenjeni z žveplom. Najbolj obremenjeni gozdovi pa so na območju Koroške, Celja, Ljubljane, Zasavja, Maribora in Prekmurja. Vsebnost žvepla se je v zadnjih letih povečala na območjih ob meji z Italijo, Hrvaško in Madžarsko ter v bližini močnih emijsiskih virov v notranjosti Slovenije.
Keywords: bioindikacija, analiza, iglice, žveplo, ovrednotenje, Slovenija
DiRROS - Published: 12.07.2017; Views: 2775; Downloads: 1146
Fulltext (1,29 MB) |
