31. |
32. Kliničnopsihološka in psihiatrična obravnava v sklopu celostne obravnave bolnic z rakom dojk : izsledki iz pilotnega projekta celostne rehabilitacije OREHJana Jereb, Jana Knific, Jana Markovič, Tina Rus, Mateja Kurir-Borovčić, Nikola Bešić, Lorna Zadravec-Zaletel, Zlatka Mavrič, Anamarija Mozetič, Andreja Cirila Škufca Smrdel, 2022, objavljeni povzetek strokovnega prispevka na konferenci Ključne besede: onkologija, rak dojke, psihologija
Objavljeno v DiRROS: 09.02.2023; Ogledov: 572; Prenosov: 100
 Celotno besedilo (39,03 KB) |
33. Communication plan : Forest in women’s hands (Fem4Forest)Amina Trle, Ajla Dorfer, Tina Jemec, M. Handlos, Kathrin Böhling, Maja Merc Kiš, Lesya Loyko, Jelena Nedeljković, Ramona Scriban, Petra Palátová, Ivan Paligorov, 2020, elaborat, predštudija, študija Ključne besede: Forests in women's hands, Fem4Forest, role of women, communication plan
Objavljeno v DiRROS: 07.02.2023; Ogledov: 362; Prenosov: 106
Celotno besedilo (650,08 KB) |
34. Report “Collected needs of women and wider gender perspectives in forestry” : Forest in women’s hands (Fem4Forest)Nike Krajnc, Polona Hafner, Tina Jemec, Darja Stare, Dagmar Karisch-Gierer, Eva Janusch, Heidi Gaube, Kathrin Böhling, Jasper Juschka, Roland Schreiber, 2021, elaborat, predštudija, študija Ključne besede: Forests in women's hands, Fem4Forest, role of women, gender perspectives
Objavljeno v DiRROS: 06.02.2023; Ogledov: 388; Prenosov: 104
Celotno besedilo (2,85 MB) |
35. Implementation manual : Forest in women’s hands (Fem4Forest)Tina Jemec, Nike Krajnc, 2022, elaborat, predštudija, študija Ključne besede: Forests in women's hands, Fem4Forest, role of women, implementation, manuals
Objavljeno v DiRROS: 06.02.2023; Ogledov: 312; Prenosov: 86
Celotno besedilo (1,31 MB) |
36. Landslide monitoring techniques in the Geological Surveys of EuropeMateja Jemec Auflič, Gerardo Herrera, Rosa María Mateos, Eleftheria Poyiadji, Lídia Quental, Bernardie Severine, Tina Peternel, Laszlo Podolszki, Stefano Calcaterra, Arben Kociu, Bartłomiej Warmuz, Jan Jelének, Kleopas Hadjicharalambous, Gustaf Peterson Becher, Claire Dashwood, Peter Ondrus, Vytautas Minkevičius, Saša Todorović, Jens Jørgen Møller, Jordi Marturia, 2023, pregledni znanstveni članek Povzetek: Landslide monitoring is a mandatory step in landslide risk assessment. It requires collecting data on landslide conditions (e.g., areal extent, landslide kinematics, surface topography, hydrogeometeorological parameters, and failure surfaces) from different time periods and at different scales, from site-specific to local, regional, and national, to assess landslide activity. In this analysis, we collected information on landslide monitoring techniques from 17 members of the Earth Observation and Geohazards Expert Group (from EuroGeoSurveys) deployed between 2005 and 2021. We examined the types of the 75 recorded landslides, the landslide techniques, spatial resolution, temporal resolution, status of the technique (operational, non-operational), time of using (before the event, during the event, after the event), and the applicability of the technique in early warning systems. The research does not indicate the accuracy of each technique but, rather, the extent to which Geological Surveys conduct landslide monitoring and the predominant techniques used. Among the types of landslides, earth slides predominate and are mostly monitored by geological and engineering geological mapping. The results showed that Geological Surveys mostly utilized more traditional monitoring techniques since they have a broad mandate to collect geological data. In addition, this paper provides new insights into the role of the Geological Surveys on landslide monitoring in Europe and contributes to landslide risk reduction initiatives and commitments (e.g., the Kyoto Landslide Commitment 2020).
Ključne besede: landslide, monitoring techniques, geological data, Geological Surveys of Europe
Objavljeno v DiRROS: 30.01.2023; Ogledov: 510; Prenosov: 214
Celotno besedilo (5,17 MB) |
37. Pogostnost in jakost simptomov med kemoterapijo : primerjava med poročanjem bolnic in zdravnikovNina Privšek, Tina Zupančič, Ema Grašič, Marjetka Sraka, Timotej Kovač, Matjaž Kukar, Cvetka Grašič-Kuhar, 2022, objavljeni povzetek strokovnega prispevka na konferenci Ključne besede: onkologija, rak dojke, kemoterapija
Objavljeno v DiRROS: 27.01.2023; Ogledov: 369; Prenosov: 101
Celotno besedilo (47,18 KB) |
38. Trastuzumab emtanzin in pooperativno obsevanje po operaciji raka dojk : preliminarni rezultati akutne toksičnosti sočasnega zdravljenjaEva Pribožič, Tina Pavlin, Mitja Anžič, Andreja Gojkovič Horvat, Maja Ivanetič Pantar, Danijela Golo, Jasenka Gugić Kevo, Marija Snežna Paulin-Košir, Tanja Marinko, Simona Borštnar, Anja Kovač, Ivica Ratoša, 2022, objavljeni povzetek strokovnega prispevka na konferenci Ključne besede: onkologija, rak dojke, kemoterapija
Objavljeno v DiRROS: 27.01.2023; Ogledov: 466; Prenosov: 106
Celotno besedilo (39,40 KB) |
39. |
40. Febrilna nevtropenijaTina Pavlin, Tanja Ovčariček, 2022, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci Povzetek: Febrilna nevtropenija je urgentno stanje v onkologiji, saj lahko privede do sepse in septičnega šoka. O febrilni nevtropeniji govorimo kadar pri bolniku z nizkim absolutnim številom nevtrofilnih granulocitov (NG) (pod 0,5 x 109/L) enkrat izmerimo povišano temperaturo nad 38,5 ºC ali dvakrat v razmiku 2 ur nad 38 ºC. Ob pojavu febrilne nevtropenije s pomočjo MASCC (angl. Multinational Association for Supportive Care in Cancer) kriterijev ocenimo stopnjo ogroženosti bolnika, glede na oceno ga zdravimo ambulantno ali hospitalno. Bolnike z nizkim tveganjem zdravimo ambulantno s peroralno dvotirno antibiotično terapijo s ciprofloksacinom in amoksicilinom/klavulansko kislino ali klindamicinom. Bolnike z visokim tveganjem hospitaliziramo in uvedemo parenteralne antibiotike, bodisi antistafilokokni penicilin ceftazidim ali karbapenem ali piperacilin/tazobaktam ali s kombinacijo, najpogosteje cefalosporin tretje generacije in aminoglikozidnim antibiotikom. Rastne dejavnike za granulocite pri bolnikih z že razvito febrilno nevtropenijo uporabljamo le izjemoma pri zelo ogroženih bolnikih. Lahko pa jih uporabimo kot primarno profilakso, ko bolnike zdravimo s kemoterapevtsko shemo pri kateri je tveganje za pojav FN visoko ali imajo druge dejavnike tveganja za pojav FN. Granulocitne rastne dejavnike pa lahko uporabimo kot sekundarno profilakso po že utrpeli FN.
Ključne besede: neželeni učinki, bolniki, sistemsko zdravljenje
Objavljeno v DiRROS: 23.01.2023; Ogledov: 413; Prenosov: 94
Celotno besedilo (135,10 KB) |
