Iskanje po repozitoriju

A+ | A- | | SLO | ENG

Povzetek: Uvod: Število novih diagnoz raka (incidenca) se v Sloveniji v zadnjem desetletju povečuje za povprečno 1,6 % na leto. V letu 2020, prvem letu omejitvenih ukrepov zaradi epidemije covida19, smo s platformo OnKOvid predvideli 3–8-odstotni padec novih diagnoz raka. Namen je predstaviti uradno incidenco raka za Slovenijo za leto 2020 in ugotoviti, kolikšen je bil dejansko manko novih diagnoz raka. Metode: V Registru raka Republike Slovenije smo v skladu z mednarodnimi pravili registrirali vse nove primere raka pri prebivalcih s stalnim prebivališčem v Sloveniji. Primerjali smo jih z registrirano incidenco za 2019, modelno incidenco za 2020, preliminarnimi rezultati OnKovida in dostopnimi rezultati incidence iz registrov raka iz drugih držav. Rezultati: V letu 2020 je za rakom zbolelo 15.096 oseb v Sloveniji (7.034 žensk, 8.002 moška). Glede na modelno oceno incidence za leto 2020 gre za manko 1.854 oseb (10,9 %; 11,6 % žensk, 10,4 % moških). Pri tem je za 10,5 % manj ugotovljenih rakov v omejenem stadiju, najbolj izrazito v starosti 50–69 let (za 13,2 %). Upad je primerljiv s poročili iz Anglije, ZDA in Kanade ter deloma večji kot na Škotskem in Švedskem. Najbolj izrazit upad novih diagnoz raka ugotavljamo pri nemelanomskem kožnem raku (23 %, najbolj po 50. letu), raku prostate (15,9 %, najbolj v omejenem stadiju), pljučnem raku (8,9 %, 60–64 let, v razširjenem stadiju), raku dojk (8,3 %, 45–64 let), ne-Hodgkinovem limfomu (9 %) in levkemijah (11,6 %). Pri kožnem melanomu, raku debelega črevesa in danke ni bilo primanjkljaja. Zaključek: Upad incidence raka v letu 2020 gre verjetno na račun omejitvenih ukrepov, reorganizacije zdravstva in z zdravjem povezanega vedenja med epidemijo covida-19, beležijo jo v več državah. Med epidemijami je potrebno nemoteno izvajanje onkologije.
Ključne besede: rak, incidenca, register raka, epidemija, covid-19
Objavljeno v DiRROS: 26.02.2024; Ogledov: 139; Prenosov: 32
Celotno besedilo (301,68 KB)

Objavljeno v DiRROS: 15.02.2024; Ogledov: 106; Prenosov: 25
Celotno besedilo (1,84 MB)

Objavljeno v DiRROS: 31.01.2024; Ogledov: 160; Prenosov: 30
Celotno besedilo (75,15 KB)

Povzetek: During the next few decades, changes in rainfall frequency and magnitude are expected to have major impacts on landscape evolution, social, and economic aspects of human society. We focus on seasonal rainfall variations by the end of the twenty-first century to define affected landslide-prone areas, future landslide alerts and the impact of landslides on landscape development in the juncture of the Alpine, Pannonian, and Mediterranean region. A moderate and a worst-case climate scenario from CMIP5 global climate simulations were considered to determine the impact of rainfall on the two most common types of landslides in region, shallow and deep-seated landslides. The observed changes in the occurrence of shallow landslides are significant, especially in the winter months, where we can expect more landslide-prone areas compared to the baseline period. Shallow landslides will have a greater impact on the landscape in spring and summer than deep-seated landslides, especially in vineyards.
Ključne besede: podnebne spremembe, zemeljski plazovi
Objavljeno v DiRROS: 04.01.2024; Ogledov: 233; Prenosov: 55
Celotno besedilo (3,23 MB)

Objavljeno v DiRROS: 06.12.2023; Ogledov: 165; Prenosov: 48
Celotno besedilo (1,20 MB)