301. |
302. Drugotni nižinski pragozd Krakovo v Krakovskem gozdu : (Mikroflora, vegetacija in ekologija)Stana Hočevar, Franc Batič, Andrej Martinčič, Milan Piskernik, 1980, original scientific article Keywords: mikroflora, rastlinske združbe, vegetacija, ekologija, lišaji, pragozd
Published in DiRROS: 12.07.2017; Views: 3974; Downloads: 1819
 Full text (4,38 MB) |
303. Mraziščni pragozd Prelesnikova koliševka : ( Mikroflora, vegetacija in ekologija)Stana Hočevar, Franc Batič, Andrej Martinčič, Milan Piskernik, 1980, original scientific article Keywords: mikroflora, rastlinske združbe, vegetacija, ekologija, pragozd
Published in DiRROS: 12.07.2017; Views: 4034; Downloads: 1768
Full text (2,71 MB) |
304. Panonska pragozdova Donačka gora in Belinovec : ( Mikroflora, vegetacija in ekologija)Stana Hočevar, Franc Batič, Andrej Martinčič, Milan Piskernik, 1980, original scientific article Keywords: mikroflora, rastlinske združbe, vegetacija, ekologija, lišaji, pragozd
Published in DiRROS: 12.07.2017; Views: 4124; Downloads: 1798
Full text (9,84 MB) |
305. |
306. |
307. |
308. |
309. Presoja varovalnega učinka gozda pred snežnimi plazovi : primer ruske ceste pod VršičemAndrej Rozman, Jurij Diaci, 2016, original scientific article Abstract: Cesto na Vršič ogrožajo snežni plazovi, gozdovi nad njo pa opravljajo zaščitno in varovalno funkcijo pred njimi. Analizirali smo potencialno ogroženost dela ceste in gozda nad njo, opravili presojo zaščitne funkcije gozda pred snežnimi plazovi ter določili smernice in ukrepe za nadaljnji razvoj gozda in krepitev njegovega varovalnega učinka. Na objekt raziskave smo postavili mrežo 21 raziskovalnih ploskev. Po modificirani metodi NaiS (Frehner in sod., 2005) smo izločili in opisali sestoje ter primerjali njihovo dejansko stanje s ciljnim, ki zagotavlja zaščito pred snežnimi plazovi. Glede na naklon in pokritost z gozdom smo naredili karto, ki kaže najbolj ogrožena območja pred snežnimi plazovi. Ugotovili smo, da noben sestoj ne zagotavlja popolne in trajne zaščitne funkcije. Največji problem sta pomlajevanje in zagotavljanje raznomerne strukture sestojev. Najpomembnejše smernice za nadaljnji razvoj gozda so pospeševanje raznomerne in raznodobne strukture, zagotavljanje pomladka, vzgoja čim večjega števila nosilcev stabilnosti ter zagotavljanje dobre vitalnosti in zadostne gostote dreves.
Keywords: varovalni gozdovi, varovalna funkcija gozdov, zaščitna funkcija gozdov, snežni plazovi, upravljanje varovalnih gozdov, smernice za upravljanje z gozdovi, gojenje varovalnih gozdov
Published in DiRROS: 12.07.2017; Views: 4695; Downloads: 2241
Full text (2,54 MB) |
310. Stabilnost gozdnih površin v Sloveniji kot kriterij krajinske pestrosti in obstojnostiJanez Pirnat, Andrej Kobler, 2014, original scientific article Abstract: Stabilnost notranjega okolja gozdov je pomemben kazalec biotske pestrosti na krajinskem nivoju, ko se odločamo o tem, ali bi določene gozdove lahko izkrčili. Zaradi tega smo se odločili, da ocenimo stabilnost notranjega gozdnega okolja v Sloveniji med letoma 1975 in 2012, saj so nam na voljo primerljivo dovolj natančni podatki o gozdni maski za teh 38 let. Štiri vrste sprememb pokrovnosti z gozdom (stabilni negozd, krčitve, zaraščanje in stabilni gozd) pojasnjujemo z empiričnim modelom v obliki odločitvenega drevesa, ki upošteva nadmorsko višino, naklon terena, talni tip, oddaljenost vsake celice na rastrski karti od gozdnega roba v izhodiščnem letu, oddaljenost vsake celice na rastrski karti od najbližjega naselja v izhodišč- nem letu. Pojasnjevalne modele smo zgradili po metodi strojnega učenja (Quinlan, 1986) z orodjem See5 (www.rulequest. com). Natančnost izbranega modela je znašala 74,65 %. V letu 2012 so stabilni gozdovi, katerih površina se od leta 1975 ni spreminjala, pokrivali 53 % Slovenije. Izmed vseh spremenljivk najbolje pojasnjujeta spremembo rabe začetna oddaljenost od gozdnega roba in deloma naklon terena. Oddaljenost od naselij in nadmorska višina nimata opaznega vpliva.
Published in DiRROS: 12.07.2017; Views: 4482; Downloads: 2095
Full text (768,21 KB) |
