131. |
132. Vplivi transporta lesa na tla gozdnega predela Planina VetrhRobert Robek, 1994, izvirni znanstveni članek Povzetek: Pri gradnji gozdnih prometnic in pri transportu lesa nastajajo v gozdu poškodbe tal, ki se v času in prostoru spreminjajo. Na primeru ekološko občutljivega predela lesnoproizvodnih gozdov (463 ha), je avtor analiziral vrsto in obseg obstoječe poškodovanosti tal vzdolž grajenih prometnic. Skupna površina motenih tal ne presega 5% površine predela, pri čemer največji delež površinskih motenj pripada neprimerno zgrajenim odsekom gozdnih cest. Delež površin motenih tal vzdolž traktorskih vlak je neznaten, vpliv opuščenih prometnic pa zanemarljiv. Povprečna površina motenih tal na normalnih sekcijah je pomemben parameter za presojo vplivov obstoječih in načrtovanih odsekov gozdnih prometnic na tla. Za primerljivi ploskvi v predelu je avtor analiziral stopnjo zbitosti tal pri spravilu lesa po brezpotju z goseničnim traktorjem in z večbobenskim žičnim žerjavom s stolpom. Dokazan je bil vpliv traktorskega spravila na padec poroznosti tal in analiziran vpliv dinamičnih obremenitev tal pri traktorskem spravilu lesa
Ključne besede: transport lesa, spravilo lesa, gozdne prometnice, tla, poškodbe, poroznost tal
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4252; Prenosov: 1820
 Celotno besedilo (2,88 MB) |
133. Odločevalna matrika za izbor ekološko ustrezne tehnologije pri proizvodnji zelenih sekancevMatevž Triplat, Nike Krajnc, Robert Robek, 2016, izvirni znanstveni članek Povzetek: Naraščajoče cene fosilnih goriv in doseganje nacionalnih ciljev na področju povečanja rabe obnovljivih virov prinašajo vse večje zahteve po uporabi naravnih potencialov. Slovenska zakonodaja zelo togo opredeljuje izkoriščanje sečnih ostankov in proizvodnjo zelenih sekancev. To v praksi omogoča precej stihijski razvoj storitev, kjer se z uvajanjem novih tehnologij odpira vrsta vprašanj predvsem glede obremenitev ekoloških dejavnikov. V prispevku je predstavljena metodologija za oblikovanje odločevalnega orodja za izbor ekološko ustrezne tehnologije pri proizvodnji zelenih sekancev, upoštevajoč različne ekološke in tehnološke dejavnike. Gre za tristopenjski metodološki pristop, kjer v prvem koraku opredelimo talne in terenske razmere, v drugem koraku tehnologije ob upoštevanju raznolikosti glede na gospodarske učinke in ekološko primernost, v zadnjem, tretjem koraku, izbranim tehnologijam določimo mesto v odločitveni matriki z upoštevanjem tehnološke in ekološke omejitve posameznih tehnoloških modelov. V prispevku je predstavljenih 13 poenostavljenih proizvodnih procesov, razvrščenih v odločevalno matriko, upoštevaje ekološke in tehnološke vidike pri proizvodnji zelenih sekancev.
Ključne besede: tehnološki modeli, proizvodnja, proizvodne verige, poškodbe tal, zeleni lesni sekanci
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4669; Prenosov: 2468
Celotno besedilo (1,78 MB) |
134. Localities and sites of the Southeastern-Alpine endemic species Spiraea decumbens Koch in Breginjski kot (Northwestern Slovenia)Marko Pavlin, Robert Brus, Igor Dakskobler, 2015, izvirni znanstveni članek Povzetek: The eastern distribution limit of Spiraea decumbens s. str. is in Breginjski Kot (northwestern Slovenia), where we recorded 49 localities of this eastern-Alpine endemic plant species. We determined two new localities in a new quadrant (9746/4) on riparian rocks of the Nadiža River under Mt. Mija at Kozja Peč, which is currently the southeasternmost point of its entire distribution area. We conducted a phytosociological survey of 26 localities. This endemic occurs in dolomite rock crevices in stands classified within the association Spiraeo-Potentilletum caulescentis. On dolomite screes and torrential fens it is found to dominate on small areas in the successional stages, classified into the provisional association Aquilegio einseleanea-Spiraeetum decumbentis (alliance Petasition paradoxi) and into the new association Spiraeo decumbentis-Seslerietum calcariae (alliance Caricion austroalpinae). These stages are gradually becoming overgrown with thermophilous deciduous trees, and in one of the relevés we found the studied species in an open hop hornbeam stand classified into the association Fraxino orni-Ostryetum. Its populations are vital and unthreatened, except in the two new localities under Mt. Mija, which call for special protection due to their small size and a possibility of being backfilled with gravel.
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4334; Prenosov: 2330
Celotno besedilo (1,79 MB) |
135. Sexual dimorphism and distribution OF Daphne laureola L. in the Bohor areaMiha Jagrič, Kristjan Jarni, Robert Brus, 2013, izvirni znanstveni članek Povzetek: Gynodioecious Daphne laureola L. is one of six species of the genus Daphne L. native to Slovenia. The main goals of this research were to determine the distribution of Daphne laureola in the Bohor area, the sexual structure of populations and its correlation with site conditions, and whether morphological differences exist between females and hermaphrodites beyond those of flower structure. Four research plots located on the north side of Bohor were selected - two in each altitude range. A total of 277 plants were studied to determine the sexual structure of the populations, 90 of which were additionally studied for sexual dimorphism. The species was recorded for the first time in quadrant 9959/1 of the Central European flora mapping grid, extending its previously known distribution. The share of female plants was between 3.17% and 47.17% and was lower at higher altitudes. The frequency of plants, morphological traits, and the proportion of female individuals are highly correlated with environmental factors. Plants bore more flowers at higher altitudes, and leaves were longer, with rounder tips and sharper bases.The majority of morphological differences between females and hermaphrodites were minor and not statistically significant.
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4596; Prenosov: 2425
Celotno besedilo (834,27 KB) |
136. Les Banove hiše v Artičah kot zgodovinski arhivKatarina Čufar, Dušan Strgar, Maks Merela, Robert Brus, 2013, izvirni znanstveni članek Povzetek: Opravili smo raziskave lesa in dendrokronološko datiranje brun iz zunanjih sten stare Banove hiše iz vasi Artiče pri Brežicah. Bruna so bila iz lesa različnih hrastov - gradna (Quercus petraea), doba (Quercus robur) in cera (Quercus cerris), domačega kostanja (Castanea sativa) in navadne smreke (Piceaabies). Z dendrokronološkim datiranjem smo bruna razvrstili v skupine z leti zadnje branike 1535 (2 bruni - cer in dob/graden), 1563-1592 (8 brun - 5 cer in 3 dob/graden), 1613-1720 (3 bruna - dob/graden), 1779-1792 (7 brun - 4 dob/graden in 3 kostanj) in Ž 1913 (10 brun smreke). Les različnih lesnih vrst in datumov poseka je bil premešan po celotnem ostenju, kar nakazuje, da je bila hiša večkrat predelana, pri predelavah pa so ponovno uporabili les iz iste hiše ali drugih objektov. Ugotovitve o starosti in vrsti lesa smo dopolnili s podatki iz gozdarskih virov, ki kažejo, da je vgrajeni les najverjetneje lokalnega izvora.
Ključne besede: identifikacija lesa, dendrokornologija, datiranje, stavbna dediščina, stavbni les, Slovenija
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4568; Prenosov: 2233
Celotno besedilo (939,25 KB) |
137. Poledenodobni razvoj navadne jelke (Abies alba Mill.) na ozemlju današnje SlovenijeRobert Brus, 2009, pregledni znanstveni članek Povzetek: V prispevku so predstavljene raziskave, ki obravnavajo razširjenost navadne jelke (Abies alba Mill.) na ozemlju današnje Slovenije v pleistocenu in holocenu. Zbrani so podatki o paleobotaničnih ostankih (fosilni ostanki iz terciarja, pelod, makroskopski rastlinski ostanki) v paleolitskih postajah in o genetskih značilnostih današnjih jelovih populacij. V prispevku razpravljamo o možnem obstoju ledenodobnih zatočišč in lokalnem postglacialnem razvoju populacij jelke v Sloveniji.
Ključne besede: navadna jelka, Abies alba Mill., ledenodobna zatočišča, genetska variabilnost, Slovenija
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4291; Prenosov: 1915
Celotno besedilo (209,33 KB) |
138. Socio-ekonomski pomen gozdov v alpskem prostoruRobert Mavsar, 2005, pregledni znanstveni članek Povzetek: Prispevek obravnava gozd v alpskem prostoru in njegov pomen tako za lastnike kot družbo nasploh. Medtem ko je interes lastnikov predvsem v neposrednih ekonomskih učinkih gozdov, je družbeni pomen gozdov precej širši in vključuje tudi posredne učinke. Uskladitev teh na videz nasprotujočih si interesov, s čimer bi bil omogočen trajnostni razvoj alpskega prostora, je zahtevna naloga,ki pa ni nerešljiva.
Ključne besede: alpski prostor, vloga gozdov, družba, lastniki
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4368; Prenosov: 1889
Celotno besedilo (159,23 KB) |
139. Varstvo blagajevega volčina (Daphne blagayana Freyer) v gozdnogospodarskem območju LjubljanaJana Omejc, Robert Brus, 2005, izvirni znanstveni članek Povzetek: Blagajev volčin (Daphne blagayana Freyer) je ena prvih pravno zavarovanih rastlinskih vrst pri nas. Ker ima svoje habitate v gozdovih, smo skušali ugotoviti, kakšno je stanje vrste in v kakšnem obsegu so načela o njenem varovanju upoštevana in uresničevana v gozdnogospodarskem območju Ljubljana, kjer je bila vrsta tudi prvič odkrita. Analiza devetih nahajališč je pokazala,da je vrsta kljub dolgoletnemu zavarovanju še vedno razmeroma slabo raziskana, natančnejših podatkov o lokacijah nahajališč pa praktično ni. Na tokažejo tudi tri doslej še neevidentirana nahajališča, ki smo jih z raziskavoodkrili v kvadrantu srednjeevropskega florističnega kartiranja 9852/3. Nezadostno poznavanje razširjenosti vrste in neupoštevanje predpisanihusmeritev glede varstva zavarovanih in ogroženih vrst pri opravljanju posegov in gospodarjenju z gozdovi so glavni razlogi za vse večjo ogroženost vrste.
Ključne besede: Blagajev volčin, Daphne blagayana Freyer, varstvo ogroženih vrst, ogrožene vrste, zavarovane vrste, Slovenija
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4177; Prenosov: 1917
Celotno besedilo (3,73 MB) |
140. Identification of types of ectomycorrhizae on seedlings in a beech provenance trialMarjana Westergren, Tine Grebenc, Gregor Božič, Robert Brus, Hojka Kraigher, 2004, izvirni znanstveni članek Povzetek: Root systems and types of ectomycorrhizae (ECM) were analysed on three 7-year-old beech seedlings (Fagus sylvatica L.) of three provenances (Val di Sella, Idrija, Nizbor) from an international beech provenance trial and on a naturally regenerated 5-year-old beech seedling from the same site (Kamenski vrh by Novo mesto). All short roots were mycorrhizal. In the sampled 20,302 root tips 49 % were non-turgescent and unidentifiable ECM. Twenty-two different types of ECM were identified, out of which 11 were successfully determined either to the species or genus level. All ECM were described by morphological and anatomical characteristics, basidiomycetes also by molecularmethods. ECM that was not successfully determined either to the species or genus level formed a new cluster in the Slovenian mycorrhizal molecular database. Species richness and percentage of vital ECM roots were highest for the provenance from Idrija (Slovenia). The results indicate that there might be differences between provenances regarding the abundance of ECM,which should be further studied.
Ključne besede: beech, provenance trial, ectomycorrhizae, types of ectomycorrhizae
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4339; Prenosov: 1899
Celotno besedilo (2,48 MB) |
