71. |
72. Nezgode v kmetijstvu in gozdarstvu v letu 2020Marjan Dolenšek, 2021, strokovni članek Ključne besede: gozdarstvo, kmetijstvo, nesreče, varnost pri delu, traktorji, kmetijski stroji, gozdarski stroji, prometne nesreče
Objavljeno v DiRROS: 12.11.2022; Ogledov: 498; Prenosov: 150
 Celotno besedilo (3,20 MB) |
73. |
74. Dimenzije mehanizacije in vozil, ki se gibljejo po slovenskih gozdovih zunaj gozdnih cestJaša Saražin, Marjan Dolenšek, 2022, izvirni znanstveni članek Povzetek: Zakon o gozdovih dovoljuje vožnjo v gozdu zunaj gozdnih cest z namenom gospodarjenja z gozdovi ali reševanja ljudi oziroma premoženja. Vozila in mehanizacija, namenjena tem nalogam, so zelo raznolika tako po svoji obliki kot tudi po dimenzijah in zahtevah za kakovost prometnic, po katerih se gibljejo. Obravnavani tipi mehanizacije in vozil so: kmetijski traktorji, specialna gozdarska mehanizacija, priklopniki na traktorjih, tovorna vozila, osebni avtomobili ter gradbena mehanizacija. S pregledom različnih podatkovnih baz, zakonskih omejitev ter lastnih izkušenj so bili podani intervalni podatki o masi in širini predstavnikov posameznih kategorij. Ocenjeno je bilo, da je pri lastnikih gozdov najštevilčnejša mehanizacija širine do 200 cm, pri profesionalnih izvajalcih del v gozdovih ter za opravljanje nalog zaščite in reševanja pa je bila kot najštevilčnejša določena mehanizacija in vozila do širine 230 cm. Poleg tega je bilo ugotovljeno, da lahko mehanizacija in vozila širine do 230 cm opravljajo vse naloge gospodarjenja z gozdovi in zaščite in reševanja, vsaj v osnovnem obsegu.
Ključne besede: gozdarska mehanizacija, kmetijski traktorji, tovorna vozila, zaščita in reševanje, prometnice, priklopniki, traktorski priključni stroji
Objavljeno v DiRROS: 02.11.2022; Ogledov: 1602; Prenosov: 620
Celotno besedilo (3,36 MB) |
75. |
76. Kmetijska in gozdarska vozila na cestiMarjan Dolenšek, Robert Jerončič, 2020, strokovni članek Ključne besede: kmetijska mehanizacija, gozdarska mehanizacija, kmetijstvo, gozdarstvo, prometni predpisi, masa vozil, mera vozil, izredni prevoz
Objavljeno v DiRROS: 16.09.2022; Ogledov: 505; Prenosov: 122
Celotno besedilo (2,67 MB) |
77. |
78. |
79. |
80. Genska terapija v onkologiji, prvi razvojni koraki v SlovenijiMaja Čemažar, Tanja Jesenko, Maša Omerzel, Boštjan Markelc, Urška Kamenšek, Simona Kranjc Brezar, Špela Kos, Urša Lampreht Tratar, Katarina Žnidar, Andrej Renčelj, Urška Matkovič, Teja Valant, Kristina Levpušček, Živa Modic, Tilen Komel, Tim Božič, Urša Kešar, Barbara Starešinič, Katja Uršič Valentinuzzi, Monika Savarin, Primož Strojan, Gorana Gašljević, Maja Ota, Aleš Grošelj, Črt Jamšek, Rosana Hudej, Matjaž Peterka, Franc Smrekar, Barbara Hubad, Marjan Hosta, Jaka Kužnik, Alojz Hosta, Damijan Miklavčič, Matej Reberšek, Aleksandra Cvetkoska, Anja Zajc, Janja Dermol-Černe, Nataša Tozon, Nina Milevoj, Alenka Nemec Svete, Gregor Serša, 2022, strokovni članek Povzetek: Genska terapija postaja čedalje bolj zanimiva tudi v onkologiji. Med aplikacijami je morda najzanimivejša imunostimulacija. Pripravimo lahko plazmidno DNA, ki nosi zapis za različne imunostimulatorne molekule, ki jih vnesemo v celice tumorjev ali normalnih tkiv. Ta tkiva postanejo proizvajalci teh molekul, ki lahko delujejo lokalno ali pa se izločajo tudi sistemsko v krvni obtok. Ker plazmidna DNA ne prehaja celične membrane, so potrebni dostavni sistemi, virusni ali nevirusni. V naših študijah uporabljamo predvsem nevirusni dostavni sistem – elektroporacijo. Interlevkin 12 (IL-12) je eden od zanimivih citokinov, za katerega je znano protitumorsko delovanje s spodbujanjem imunskega odziva in antiangiogenim delovanjem. Namen projekta SmartGene.si je bil pripraviti plazmid z zapisom za interlevkin 12 (plazmid phIL12) in pripraviti vse potrebno za njegovo klinično testiranje za zdravljenje kožnih tumorjev. V konzorciju smo združili moči s partnerji z akademskega in industrijskega področja. Treba je bilo pripraviti plazmid za uporabo v humani onkologiji po zahtevah Evropske agencije za zdravila (EMA). Za prijavo klinične študije na Javno agencijo za zdravila in medicinske pripomočke (JAZMP) smo morali izvesti tudi vse neklinične raziskave o varnosti in učinkovitosti zdravila. Nato je bilo treba razviti postopek priprave zdravila, zagotoviti primerne prostore za pripravo in izvedbo postopka priprave zdravila. V treh letih smo dosegli vse te zastavljene cilje in dobili dovoljenje za izvajanje klinične študije na kožnih tumorjih, ki ga je izdala JAZMP na osnovi pozitivnega mnenja Komisije Republike Slovenije za medicinsko etiko. Zdaj poteka klinična študija faze I preizkušanja plazmida phIL12 na kožnih tumorjih glave in vratu z namenom preveriti varnost in sprejemljivost genskega elektroprenosa plazmida v tumorje. Cilj študije je prav tako določiti primeren odmerek zdravila, ki bi ga v nadaljnji klinični študiji uporabili kot adjuvantno zdravljenje k ablativnim terapijam, kot sta radioterapija ali elektrokemoterapija.
Ključne besede: genska terapija, interlevkin-12, plazmidna DNA, elektroprenos genov, rak kože
Objavljeno v DiRROS: 01.07.2022; Ogledov: 1164; Prenosov: 233
Celotno besedilo (420,40 KB) |
