Digitalni repozitorij raziskovalnih organizacij Slovenije

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
Raziskovalni podatki

Možnosti:
  Ponastavi

Iskalni niz: "avtor" (��i��man-��agar Polona) .

11 - 20 / 72
Na začetekNa prejšnjo stran12345678Na naslednjo stranNa konec
11.
Proučevanje gozdnih tal na stalnih raziskovalnih ploskvah
Janko Kalan, Polona Kalan, Primož Simončič, 1995

Povzetek: V Sloveniji postavljamo sistem raziskovalnih ploskev za trajno opazovanje gozdnih ekosistemov. Opisana so merila za izbiro ploskev, na katerih proučujemo gozdna tla. Navedeni so tudi napotki za terenske in laboratorijske preiskave tal ter prikaz analiznih rezultatov.
Ključne besede: tla, gozd, raziskovalna ploskev, raziskava, metoda dela, Slovenija
DiRROS - Objavljeno: 12.07.2017; Ogledov: 2911; Prenosov: 1154
.pdf Celotno besedilo (1,02 MB)

12.
13.
Robust saliva-based RNA extraction-free one-step nucleic acid amplification test for mass SARS-CoV-2 monitoring
Mojca Benčina, Roman Jerala, Tatjana Lejko-Zupanc, Gabriele Turel, Viktorija Tomič, Mihaela Zidarn, Žiga Jensterle, Katarina Prosenc, Mojca Milavec, Tina Demšar, Polona Kogovšek, Irena Mlinarič-Raščan, Dunja Urbančič, Alenka Šmid, Petra Sušjan, Arne Praznik, Tina Šket, Eva Rajh, 2021

Povzetek: Early diagnosis with rapid detection of the virus plays a key role in preventing the spread of infection and in treating patients effectively. In order to address the need for a straightforward detection of SARS-CoV-2 infection and assessment of viral spread, we developed rapid, sensitive, extraction-free one-step reverse transcription-quantitative polymerase chain reaction (RT-qPCR) and reverse transcription loop-mediated isothermal amplification (RT-LAMP) tests for detecting SARS-CoV-2 in saliva. We analyzed over 700 matched pairs of saliva and nasopharyngeal swab (NSB) specimens from asymptomatic and symptomatic individuals. Saliva, as either an oral cavity swab or passive drool, was collected in an RNA stabilization buffer. The stabilized saliva specimens were heat-treated and directly analyzed without RNA extraction. The diagnostic sensitivity of saliva-based RT-qPCR was at least 95% in individuals with subclinical infection and outperformed RT-LAMP, which had at least 70% sensitivity when compared to NSBs analyzed with a clinical RT-qPCR test. The diagnostic sensitivity for passive drool saliva was higher than that of oral cavity swab specimens (95% and 87%, respectively). A rapid, sensitive one-step extraction-free RT-qPCR test for detecting SARS-CoV-2 in passive drool saliva is operationally simple and can be easily implemented using existing testing sites, thus allowing high-throughput, rapid, and repeated testing of large populations. Furthermore, saliva testing is adequate to detect individuals in an asymptomatic screening program and can help improve voluntary screening compliance for those individuals averse to various forms of nasal collections.
Ključne besede: SARS-CoV-2, COVID-19, COVID-19 serological testing, real-time polymerase chain reaction, saliva, oral cavity swab, passive drool, pooling
DiRROS - Objavljeno: 09.11.2021; Ogledov: 509; Prenosov: 242
URL Celotno besedilo (0,00 KB)

14.
15.
Kdo ima moč in zmožnost za ukrepanje
Polona Selič, 2007

DiRROS - Objavljeno: 17.05.2016; Ogledov: 2343; Prenosov: 329
URL Celotno besedilo (0,00 KB)

16.
17.
18.
19.
20.
Vpliv klime na maksimalno gostoto kasnega lesa v branikah smreke (Picea abies (L.) Karst.) na dveh rastiščih v Sloveniji
Polona Hafner, Tom Levanič, 2008

Povzetek: Navadna smreka (Picea abies (L.) Karst.) je zaradi svoje razširjenosti, zgradbe lesa in dolge življenjske dobe razmeroma pogost objekt dendrokronoloških raziskav. Doslej objavljene slovenske smrekove kronologije so bile sestavljene na podlagi širin branik, prispevek pa predstavlja prve denzitokronologije v Sloveniji in opisuje metodo določanja maksimalne gostote kasnega lesa branike (MXD). Raziskava je potekala na dveh različnih smrekovih rastiščih - Pokljuki in Sorškem polju. Na obeh lokacijah smo v vzorec zajeli po 13 dreves. Rezultati, dobljeni na Sorškem polju, so pokazali višje vrednosti MXD in manjše število značilnih let. Analiza je pokazala tudi pozitivno korelacijo med MXD in temperaturami v avgustu in septembru.
Ključne besede: smreka, Picea abies, klima, gostota lesa, kasni les, denzitometrija
DiRROS - Objavljeno: 12.07.2017; Ogledov: 3182; Prenosov: 1311
.pdf Celotno besedilo (1,10 MB)

Iskanje izvedeno v 5 sek.
Na vrh