1. Ocena poškodovanosti dreves z elektronsko paramagnetno resonanco Mn2+ ionovPolona Kalan, Franc Batič, Zorka Stolič, Marjanca Nemec, Milan Valter Schara, 1998 Povzetek: Ocena poškodovanosti dreves z elektronsko paramagnetno resonanco Mn2+ ionov
Ključne besede: elektronska paramagnetna resonanca, EPR Mn2+, smreka, iglica, poškodovanost drevesa, zdravstveno stanje
DiRROS - Objavljeno: 03.11.2021; Ogledov: 295; Prenosov: 91
 Celotno besedilo (565,85 KB) |
2. |
3. Raziskave gozdnih tal in rizosfere ter njihov vpliv na nekatere fiziološke parametre gozdnega drevja v izbranih gozdnih ekosistemih, sestojnih tipih in razvojnih stadijih gozda : elaboratHojka Kraigher, Gregor Božič, Matjaž Čater, Miran Čas, Dušan Jurc, Maja Jurc, Polona Kalan, Lado Kutnar, Anton Kralj, Robert Robek, Primož Simončič, Igor Smolej, Mihej Urbančič, Matej Rupel, Jurij Diaci, Helena Šircelj, Tomaž Sinkovič, Cvetka Ribarič-Lasnik, Samar Al Sayegh-Petkovšek, Julija Beričnik-Vrbovšek, Andrej Piltaver, Reinhard Agerer, Tadeja Trošt Sedej, Urša Vilhar, 1999 Ključne besede: gozdna tla, rizosfera, gozdno drevje, fiziološki parameter, raziskovalna ploskev, Pokljuka, Kočevska Reka, stres, vpliv na gozd
DiRROS - Objavljeno: 12.07.2017; Ogledov: 3023; Prenosov: 789
Celotno besedilo (10,11 MB) |
4. Zaključno poročilo projekta "Imisijska obremenjenost gozdov v občini Kamnik"Miran Čas, Polona Kalan, Anton Kralj, Tom Levanič, Robert Mavsar, Primož Simončič, Mihej Urbančič, 2002 Ključne besede: onesnaženost okolja, vpliv na gozd, zdravstveno stanje, osutost drevja, bioindikacija onesnaženosti, ohranjenost tal, gozdna tla, Kamnik
DiRROS - Objavljeno: 12.07.2017; Ogledov: 2627; Prenosov: 693
Celotno besedilo (2,11 MB) |
5. |
6. Pestrost posebnih gozdnih ekosistemov kot kazalnik rastiščnih razmer in gospodarjenja : zaključno poročilo projekta št. V4-0438-01Lado Kutnar, Mihej Urbančič, Andrej Martinčič, Matjaž Čater, Polona Kalan, Igor Smolej, Primož Simončič, 2004 Ključne besede: gozdni ekosistem, biotska raznovrstnost, rastiščne razmere, gospodarjenje z gozdovi, ekologija rastlin, barja
DiRROS - Objavljeno: 12.07.2017; Ogledov: 2659; Prenosov: 702
Celotno besedilo (21,45 MB) |
7. |
8. Translokacija bakra iz zaščitenega lesa, izpostavljenega glivam razkrojevalkam lesaMiha Humar, Franc Pohleven, Polona Kalan, Sam Amartey, 2002 Povzetek: Na področju zaščite lesa se v zadnjem času pojavljajo na baker odporni sevi gliv, kar v praksi predstavlja velik problem. Tolerantne glive ogrožajo zaščiten les v uporabi z običajno trajnostjo nad 30 let, saj les okužen s tolerantnimi sevi gliv lahko propade že v nekaj letih. Mehanizmi tolerantnosti še niso povsem pojasneni. Velik pomen se pripisuje oksalni kislini, ki jo intenzivno tvorijo tolerantne glive. Z laboratorijskimi poskusismo ugotovili, da je poleg tega mehanizma pomemben tudi aktivni transport bakra v micelij gliv. Pri glivah, ki ne izločajo oksalne kisline, jetranslokacija bakra povzročena z difuzijo
Ključne besede: zaščita lesa, tolerantnost na baker, oksalna kislina, Antrodia vaillantii
DiRROS - Objavljeno: 12.07.2017; Ogledov: 2851; Prenosov: 1116
Celotno besedilo (540,19 KB) |
9. Bioindikacija onesnaženosti gozdov z žveplom na podlagi vsebnosti žvepla v asimilacijskih delih gozdnega drevjaJanko Kalan, Polona Kalan, Primož Simončič, 1995 Povzetek: Po izkušnjah raziskav, ki so bile izvedene v letih 1985-1993 na točkah osnovne bioindikacijske mreže (16x16 km), sklepamo, da je bioindikacija onesnaženosti zraka z žveplovim dioksidom po metodi analize vsebnosti žvepla v iglicah smreke, črnega in rdečega bora zelo primerna in tudi dovolj zanesljiva za ugotavljanje ogroženosti gozdov zaradi žveplovega dioksida. Gozdovi na območju Alp, Trnovskega gozda, Snežnika, Javornika, širšega kočevsko-ribniškega območja in Gorjancev so najmanj obremenjeni z žveplom. Najbolj obremenjeni gozdovi pa so na območju Koroške, Celja, Ljubljane, Zasavja, Maribora in Prekmurja. Vsebnost žvepla se je v zadnjih letih povečala na območjih ob meji z Italijo, Hrvaško in Madžarsko ter v bližini močnih emijsiskih virov v notranjosti Slovenije.
Ključne besede: bioindikacija, analiza, iglice, žveplo, ovrednotenje, Slovenija
DiRROS - Objavljeno: 12.07.2017; Ogledov: 2606; Prenosov: 1014
Celotno besedilo (1,29 MB) |
10. Proučevanje gozdnih tal na stalnih raziskovalnih ploskvahJanko Kalan, Polona Kalan, Primož Simončič, 1995 Povzetek: V Sloveniji postavljamo sistem raziskovalnih ploskev za trajno opazovanje gozdnih ekosistemov. Opisana so merila za izbiro ploskev, na katerih proučujemo gozdna tla. Navedeni so tudi napotki za terenske in laboratorijske preiskave tal ter prikaz analiznih rezultatov.
Ključne besede: tla, gozd, raziskovalna ploskev, raziskava, metoda dela, Slovenija
DiRROS - Objavljeno: 12.07.2017; Ogledov: 2747; Prenosov: 1018
Celotno besedilo (1,02 MB) |
