Digital repository of Slovenian research organisations

Search the repository
A+ | A- | Help | SLO | ENG

Query: search in
search in
search in
search in
Research data

Options:
  Reset

Query: "author" (��i��man-��agar Polona) .

1 - 10 / 72
First pagePrevious page12345678Next pageLast page
1.
Rare earth elements and yttrium in cold mineral and thermal (~30-60 °C) waters from Tertiary aquifers in the Mura Basin, north-eastern Slovenia: a review
Polona Kralj, 2022

Abstract: Cold mineral and thermal waters from Tertiary aquifers in the Mura Basin mainly belong to the Ca-(Mg)-(Na)-HCO3 and Na-HCO3 hydrogeochemical facies, respectively, and the concentrations of yttrium (Y) and lanthanides or rare earth elements (REEs) are far below (10-2 – 10-4) the abundances in the aquifer sediments. Mineral waters are high pCO2, and the plots of concentrations of YREEs normalised to Post Archean Australian Shale (PAAS) show fractionation of Y and heavy REEs (HREEs) over light REEs (LREEs), and a significant positive europium (Eu) anomaly. Thermal water from regionally developed aquifer Thermal I (recently also termed the Mura/Ujfalu Formation aquifer) shows a similar PAAS-normalised pattern with an obvious positive Eu anomaly and the tendency of enrichment with middle REEs (MREEs). The plots of PAAS-normalised YREE concentrations in thermal waters from the underlying low-permeability aquifers with poorly developed fracture porosity and abundant CO2 are flat with insignificant positive Eu anomaly. The abundance and fractionation of YREEs in mineral and thermal waters seems to be mainly controlled by the presence of carbonate complexing ligands, permeability of the aquifers and the related time of water-rock interaction.
Keywords: rare earth elements, Yttrium, mineral waters, thermal waters, well cycling, Mura Basin
DiRROS - Published: 27.07.2022; Views: 43; Downloads: 16
.pdf Fulltext (2,15 MB)

2.
Ocena poškodovanosti dreves z elektronsko paramagnetno resonanco Mn2+ ionov
Polona Kalan, Franc Batič, Zorka Stolič, Marjanca Nemec, Milan Valter Schara, 1998

Abstract: Ocena poškodovanosti dreves z elektronsko paramagnetno resonanco Mn2+ ionov
Keywords: elektronska paramagnetna resonanca, EPR Mn2+, smreka, iglica, poškodovanost drevesa, zdravstveno stanje
DiRROS - Published: 03.11.2021; Views: 338; Downloads: 103
.pdf Fulltext (565,85 KB)

3.
4.
5.
6.
7.
8.
9.
Translokacija bakra iz zaščitenega lesa, izpostavljenega glivam razkrojevalkam lesa
Miha Humar, Franc Pohleven, Polona Kalan, Sam Amartey, 2002

Abstract: Na področju zaščite lesa se v zadnjem času pojavljajo na baker odporni sevi gliv, kar v praksi predstavlja velik problem. Tolerantne glive ogrožajo zaščiten les v uporabi z običajno trajnostjo nad 30 let, saj les okužen s tolerantnimi sevi gliv lahko propade že v nekaj letih. Mehanizmi tolerantnosti še niso povsem pojasneni. Velik pomen se pripisuje oksalni kislini, ki jo intenzivno tvorijo tolerantne glive. Z laboratorijskimi poskusismo ugotovili, da je poleg tega mehanizma pomemben tudi aktivni transport bakra v micelij gliv. Pri glivah, ki ne izločajo oksalne kisline, jetranslokacija bakra povzročena z difuzijo
Keywords: zaščita lesa, tolerantnost na baker, oksalna kislina, Antrodia vaillantii
DiRROS - Published: 12.07.2017; Views: 3040; Downloads: 1255
.pdf Fulltext (540,19 KB)

10.
Bioindikacija onesnaženosti gozdov z žveplom na podlagi vsebnosti žvepla v asimilacijskih delih gozdnega drevja
Janko Kalan, Polona Kalan, Primož Simončič, 1995

Abstract: Po izkušnjah raziskav, ki so bile izvedene v letih 1985-1993 na točkah osnovne bioindikacijske mreže (16x16 km), sklepamo, da je bioindikacija onesnaženosti zraka z žveplovim dioksidom po metodi analize vsebnosti žvepla v iglicah smreke, črnega in rdečega bora zelo primerna in tudi dovolj zanesljiva za ugotavljanje ogroženosti gozdov zaradi žveplovega dioksida. Gozdovi na območju Alp, Trnovskega gozda, Snežnika, Javornika, širšega kočevsko-ribniškega območja in Gorjancev so najmanj obremenjeni z žveplom. Najbolj obremenjeni gozdovi pa so na območju Koroške, Celja, Ljubljane, Zasavja, Maribora in Prekmurja. Vsebnost žvepla se je v zadnjih letih povečala na območjih ob meji z Italijo, Hrvaško in Madžarsko ter v bližini močnih emijsiskih virov v notranjosti Slovenije.
Keywords: bioindikacija, analiza, iglice, žveplo, ovrednotenje, Slovenija
DiRROS - Published: 12.07.2017; Views: 2775; Downloads: 1146
.pdf Fulltext (1,29 MB)

Search done in 0 sec.
Back to top