Digitalni repozitorij raziskovalnih organizacij Slovenije

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


Iskalni niz: "avtor" (��ernek Milan) .

31 - 40 / 177
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
31.
Prostorska analiza naravnih plezališč v Sloveniji
Karin Rutar, Milan Kobal, 2021, izvirni znanstveni članek

Povzetek: Plezanje v naravnih plezališčih postaja čedalje bolj priljubljena oblika rekreacije, vedno več plezalcev pa pomeni vse večje obremenitve naravnih plezališč. V Sloveniji je trenutno registriranih 92 naravnih plezališč, vendar na njihovem območju ni sistematično zbranih in poenotenih podatkov o rabi tal, lastništvu zemljišč ter poudarjenosti funkcij gozdov, zlasti rekreacijske. V članku je bila lega plezališč določena s pomočjo terenskega ogleda ter na podlagi podatkov laserskega skeniranja površja Slovenije. Podatki o legi plezališč so bili združeni z rabo tal, lastniško strukturo območij plezališč in s karto funkcij gozdov na območju. Analize kažejo, da je 88,5 % plezališč v gozdovih, od katerih jih je 76,5 % v zasebni lasti. Plezališča, ki so v gozdovih s poudarjeno prvo stopnjo rekreacijske funkcije, so na 7,6 % slovenskih plezališč. Rezultati analize kažejo, da gozdovi v okolici naravnih plezališč niso prepoznani kot gozdovi s poudarjeno rekreacijsko funkcijo. Zato predlagamo, da se na območju gozdov, kjer so naravna plezališča, ponovno ovrednoti funkcije gozda.
Ključne besede: naravna plezališča, Slovenija, raba tal, lastništvo zemljišč, poudarjenost rekreacijske funkcije
Objavljeno v DiRROS: 08.03.2021; Ogledov: 1328; Prenosov: 415
.pdf Celotno besedilo (221,00 KB)

32.
Vpliv vremenskih razmer na pogostost padanja kamenja v Baški grapi
Blaž Rekanje, Milan Kobal, 2020, izvirni znanstveni članek

Povzetek: Na podlagi terenskih popisov na treh testnih območjih v Baški grapi ter merjenj meteoroloških spremenljivk smo analizirali vpliv vremena na pogostost padanja kamenja. Za poenotenje podatkov smo v ArcMap za vsak testni objekt (Klavže, Loje 1 in Loje 2) izračunali prispevno območje in površino morebitnih izvorov kamenja. Rezultati linearnega regresijskega modela niso pokazali statistično značilnih odvisnosti med pogostostjo padanja kamenja in meteorološkimi spremenljivkami na enem testnem območju. Količina padavin pozitivno vpliva na pogostost padanja kamenja na dveh testnih območjih ter v vseh kategorijah izvora (iz brežine, od daleč). Z višanjem temperature zraka in tal se na dveh testnih območjih in vseh kategorijah izvora manjša pogostost padanja kamenja. Količina padavin ter temperature zraka in tal bolj vplivajo na pogostost padanja kamenja z brežine kot višje iz izvorov. V raziskavi nismo potrdili statistično značilnega vpliva vetra na pogostost padanja kamenja
Ključne besede: padajoče kamenje, vreme, linearna regresija, Baška Grapa
Objavljeno v DiRROS: 14.12.2020; Ogledov: 1625; Prenosov: 485
.pdf Celotno besedilo (524,60 KB)

33.
Loop grafting between similar local environments for Fc-silent antibodies
Samo Lešnik, Milan Hodošček, Barbara Podobnik, Janez Konc, 2020, izvirni znanstveni članek

Objavljeno v DiRROS: 25.11.2020; Ogledov: 1132; Prenosov: 715
.pdf Celotno besedilo (5,77 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

34.
Vzroki barvnih sprememb med termično in hidrotermično obdelavo lesa
Andreja Kutnar, Milan Šernek, 2008, pregledni znanstveni članek

Objavljeno v DiRROS: 17.11.2020; Ogledov: 1099; Prenosov: 304
.pdf Celotno besedilo (429,89 KB)

35.
Vpliv sestojne zgradbe na donos medu v Sloveniji
Jan Mihelič, Janez Prešern, Milan Kobal, 2020, izvirni znanstveni članek

Povzetek: V lesni zalogi sestojev smo proučili vpliv količine medonosnih drevesnih vrst na donos medu. Za 70 čebeljih družin v Sloveniji smo uporabili podatke o donosih medu za posamezne drevesne vrste glede na čebelarsko najugodnejša leta in v radiju treh kilometrov od panja in izračunali: a) število čebeljih družin (n), b) gozdnatost (%) ter c) skupno lesno zalogo medonosnih drevesnih vrst (m3 ). Vpliva števila družin na donos medu v panj v večini primerov nismo potrdili (p > 0,05), statistično značilno pa vpliva na donos gozdnega in smrekovega medu. Delež gozda je v pozitivni korelaciji (r > 0,84; p < 0,05) z donosom gozdnega medu v panj. Vpliv količine drevesnih vrst na donos medu v panj lahko statistično značilno (p < 0,05) potrdimo za vse proučevane drevesne vrste, razen za jelko. Pri drugih drevesnih vrstah (razen pri smreki) delež gozda v radiju treh kilometrov od stojišč značilno ne vpliva na donos medu. Glede na dobljene regresijske modele za posamezne medonosne drevesne vrste, med katerimi smo potrdili vpliv lesne zaloge na donos, lahko za vsako lokacijo v Sloveniji napovemo potencialne donose medu. Slednje je uporabno za izbiro lokacije za postavitev čebelnjaka in tudi za določitev lokacije za prevoz čebel na pašo.
Ključne besede: sestojna zgradba, čebelarstvo, lesna zaloga, donos medu
Objavljeno v DiRROS: 10.10.2020; Ogledov: 1834; Prenosov: 517
.pdf Celotno besedilo (481,28 KB)

36.
Kanabinoidi in medicinska konoplja v Sloveniji : zakonodaja, znanost in praksa v medicini
Jožica Červek, David Neubauer, Milan Krek, Matej Červek, 2015, objavljeni strokovni prispevek na konferenci

Ključne besede: medicinska konoplja, Slovenija, kanabinoidi, zakonodaja, medicina
Objavljeno v DiRROS: 15.06.2020; Ogledov: 2010; Prenosov: 589
.pdf Celotno besedilo (150,16 KB)

37.
38.
39.
40.
Iskanje izvedeno v 0.38 sek.
Na vrh