Digitalni repozitorij raziskovalnih organizacij Slovenije

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
Raziskovalni podatki

Možnosti:
  Ponastavi

Iskalni niz: "avtor" (��ega Nina) .

1 - 10 / 191
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
Emerging organic compounds in European groundwater
B. Lopez, A. Togola, M. E. van Vliet, L. Rosenqvist, Nina Mali, A. Kuczyńska, Anja Koroša, J. Grima-Olmedo, E. J. Crane, D. J. Lapworth, S. Y. Bunting

Povzetek: In Europe, emerging organic compounds (EOCs) in groundwater is a growing research area. Prioritisationfor monitoring EOCs in Europe was formalised in 2019 through the development of thefirst voluntarygroundwater watch list (GWWL). Despite this, groundwater occurrence data in the peer reviewedliterature for Europe has not been reviewed to date. Questions surrounding the effect, toxicity, move-ment in the subsurface and unsaturated zone make the process of regulating EOC use difficult. The aim inEurope is to develop a unified strategy for the classification, and prioritisation of EOCs to be monitored ingroundwater. This paper compiles evidence from the recent published studies from across Europe, since2012, when the last major literature global review of EOCs in groundwater took place. A total of 39studies were identified for review based on specific selection criteria (geography, publication date,sample size>10, inclusion of EOCs data). Data on specific compounds, and associated meta-data, arecompiled and reviewed. The two most frequently detected EOCs, carbamazepine and caffeine, occurredin groundwater at concentrations of up to 2.3 and 14.8mg/L, respectively.
Ključne besede: emerging organic chemicals, environmental exposure, groundwater contaminants, compounds of concern, groundwater hazards
DiRROS - Objavljeno: 13.01.2021; Ogledov: 688; Prenosov: 292
.pdf Celotno besedilo (1,90 MB)

3.
4.
5.
6.
Razmejitev provenienčnih območij gozdnih drevesnih vrst v Sloveniji na osnovi ekoloških regij
Lado Kutnar, Mitja Zupančič, Dušan Robič, Nina Zupančič, Sašo Žitnik, Tone Kralj, Irena Tavčar, Mojca Dolinar, Ciril Zrnec, Hojka Kraigher, 2002

Povzetek: Zakon o gozdnem reprodukcijskem materialu, ki je bil sprejet junija 2002, v skladu z Direktivo EU o gozdnem reprodukcijskem materialu, zahteva določitev provenienčnih območij za pridobivanje in uporabo gozdnega reprodukcijskega materiala. V prispevku je predstavljen predlog oblikovanja ekoloških regij in podregij, ki so osnova za predlagano razmejitev provenienčnih območij. Meje ekoloških regij so lahko prehodne ali mozaično razporejene. Zaradi lažjega določanja provenienčnih območij na terenu in lažjega nadzora nad sadnjo oziroma setvijo so meje provenienčnih območij čimbolj prilagojene gospodarsko-ureditvenim in administrativnim mejam, ki so po možnosti označene na terenu. Predstavljene so osnove za oblikovanje in predlog razmejitve 7 provenienčnih območij, razdeljenih na štiri višinske pasove.
Ključne besede: ekološka regija, provenienčno območje, fitogeografska delitev, gozdni reprodukcijski material, uporaba, Slovenija
DiRROS - Objavljeno: 17.11.2020; Ogledov: 609; Prenosov: 272
.pdf Celotno besedilo (1,97 MB)

7.
Presejanje na okužbo z virusom hepatitisa B in preprečevanje reaktivacije hepatitisa B
Tanja Čufer, Tanja Južnič Šetina, Boštjan Šeruga, Nina Turnšek, Brigita Gregorič, Mojca Matičič, 2011

Povzetek: Septembra 2010 so bile v Zdravniškem vestniku objavljene slovenske nacionalne usmeritve za preprečevanje reaktivacije hepatitisa B pri bolnikih, ki potrebujejo imunosupresivno zdravljenje. Te smernice temeljijo na usmeritvi dveh mednarodnih združenj za preučevanje bolezni jeter, evropskega EASL in ameriškega AASLD in predlagajo presejanje na okužbo z virusom hepatitis B (HBV) pri vseh bolnikih, pri katerih je predvideno imunosupresivno zdravljenje, med katere spada tudi sistemsko zdravljenje raka. Če se pri teh bolnikih ugotovi latentna okužba, se priporoča uvedba protivirusne učinkovine. Protivirusno zdravljenje po podatkih posameznih raziskav in metaanalize 11 raziskav zmanjša tveganje za reaktivacijo hepatitisa B in umrljivost zaradi reaktivacije hepatitisa B, medtem ko značilnega vpliva na skupno umrljivost ni bilo zaznati. Skoraj istočasno je ameriško združenje za klinično onkologijo ASCO objavilo začasna klinična priporočila za presejanje in preprečevanje reaktivacije hepatitisa B pri rakavih bolnikih na citostatskem zdravljenju. V njih je priporočeno presejanje na okužbo s HBV samo pri rakavih bolnikih z velikim tveganjem za kronično okužbo s HBV ter pri vseh bolnikih, pri katerih je predvideno zdravljenje z močno imunosupresivnim sistemskim zdravljenjem, kot je visokodozna kemoterapija s presaditvijo matičnih krvotvornih celic ali zdravljenje limfomskih bolnikov z rituksimabom. Profilaktičnega zdravljenja z lamivudinom ta skupina ne priporoča pri vseh bolnikih z latentno okužbo, ampak svetuje individualni razmislek o zdravljenju, ki naj temelji na tehtanju koristi in slabosti zdravljenja z lamivudinom pri vsakem posameznem bolniku. Ti dve objavi in njuna ne povsem enoznačna priporočila postavljajo pred slovenske onkologe vprašanje o najprimernejši oskrbi bolnikov v trenutni vsakodnevni klinični praksi. Zato smo v okviru ozke skupine strokovnjakov internistične onkologije in infektologije novembra 2010 pripravili okroglo mizo, katere sklepe objavljamo v tem prispevku. Za jasne sklepe o tem, ali je smiselno presejanje na okužbo s HBV pri vseh rakavih bolnikih na sistemskem zdravljenju, ter o varnosti in učinkovitosti protivirusnega zdravljenja pri kroničnih nosilcih HBV potrebujemo dodatne podatke, pridobljene v okviru prospektivnih kliničnih raziskav. Tudi v Sloveniji bomo izvedli prospektivno klinično raziskavo, ki nam bo odgovorila na vprašanje o pojavnosti kroničnih nosilcev HBV med našimi bolniki z limfomi in solidnimi raki ter nam dala podatke o učinkovitosti in varnosti protivirusnega predčasnega zdravljenja oz. kemoprofilakse pri naših bolnikih. Samo na lastnih izsledkih, pridobljenih v okviru načrtovane prospektivne študije, in ob upoštevanju izsledkov dodatnih, že potekajočih mednarodnih kliničnih raziskav bo mogoče oblikovati jasna in dokončna priporočila o presejanju in preprečevanju reaktivacije hepatitisa B pri slovenskih bolnikih z rakom, ki se sistemsko zdravijo.
Ključne besede: diagnostika, zdravljenje, preventiva
DiRROS - Objavljeno: 31.08.2018; Ogledov: 2046; Prenosov: 517
.pdf Celotno besedilo (223,74 KB)

8.
Imunoterapija in neželeni učinki na koži
Nina Turnšek, Marija Ivanović, 2018

Ključne besede: onkološko zdravljenje, imunoterapija, neželeni učinki, zdravljenje
DiRROS - Objavljeno: 11.05.2020; Ogledov: 823; Prenosov: 279
.pdf Celotno besedilo (91,48 KB)

9.
Osnove imunoterapije pri zdravljenju raka pljuč
Nina Turnšek, 2018

Ključne besede: pljučni rak, imunoterapija, neželeni učinki
DiRROS - Objavljeno: 11.05.2020; Ogledov: 832; Prenosov: 282
.pdf Celotno besedilo (94,26 KB)

10.
Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh