61. Genska terapija v onkologiji, prvi razvojni koraki v SlovenijiMaja Čemažar, Tanja Jesenko, Maša Omerzel, Boštjan Markelc, Urška Kamenšek, Simona Kranjc Brezar, Špela Kos, Urša Lampreht Tratar, Katarina Žnidar, Andrej Renčelj, Urška Matkovič, Teja Valant, Kristina Levpušček, Živa Modic, Tilen Komel, Tim Božič, Urša Kešar, Barbara Starešinič, Katja Uršič Valentinuzzi, Monika Savarin, Primož Strojan, Gorana Gašljević, Maja Ota, Aleš Grošelj, Črt Jamšek, Rosana Hudej, Matjaž Peterka, Franc Smrekar, Barbara Hubad, Marjan Hosta, Jaka Kužnik, Alojz Hosta, Damijan Miklavčič, Matej Reberšek, Aleksandra Cvetkoska, Anja Zajc, Janja Dermol-Černe, Nataša Tozon, Nina Milevoj, Alenka Nemec Svete, Gregor Serša, 2022, strokovni članek Povzetek: Genska terapija postaja čedalje bolj zanimiva tudi v onkologiji. Med aplikacijami je morda najzanimivejša imunostimulacija. Pripravimo lahko plazmidno DNA, ki nosi zapis za različne imunostimulatorne molekule, ki jih vnesemo v celice tumorjev ali normalnih tkiv. Ta tkiva postanejo proizvajalci teh molekul, ki lahko delujejo lokalno ali pa se izločajo tudi sistemsko v krvni obtok. Ker plazmidna DNA ne prehaja celične membrane, so potrebni dostavni sistemi, virusni ali nevirusni. V naših študijah uporabljamo predvsem nevirusni dostavni sistem – elektroporacijo. Interlevkin 12 (IL-12) je eden od zanimivih citokinov, za katerega je znano protitumorsko delovanje s spodbujanjem imunskega odziva in antiangiogenim delovanjem. Namen projekta SmartGene.si je bil pripraviti plazmid z zapisom za interlevkin 12 (plazmid phIL12) in pripraviti vse potrebno za njegovo klinično testiranje za zdravljenje kožnih tumorjev. V konzorciju smo združili moči s partnerji z akademskega in industrijskega področja. Treba je bilo pripraviti plazmid za uporabo v humani onkologiji po zahtevah Evropske agencije za zdravila (EMA). Za prijavo klinične študije na Javno agencijo za zdravila in medicinske pripomočke (JAZMP) smo morali izvesti tudi vse neklinične raziskave o varnosti in učinkovitosti zdravila. Nato je bilo treba razviti postopek priprave zdravila, zagotoviti primerne prostore za pripravo in izvedbo postopka priprave zdravila. V treh letih smo dosegli vse te zastavljene cilje in dobili dovoljenje za izvajanje klinične študije na kožnih tumorjih, ki ga je izdala JAZMP na osnovi pozitivnega mnenja Komisije Republike Slovenije za medicinsko etiko. Zdaj poteka klinična študija faze I preizkušanja plazmida phIL12 na kožnih tumorjih glave in vratu z namenom preveriti varnost in sprejemljivost genskega elektroprenosa plazmida v tumorje. Cilj študije je prav tako določiti primeren odmerek zdravila, ki bi ga v nadaljnji klinični študiji uporabili kot adjuvantno zdravljenje k ablativnim terapijam, kot sta radioterapija ali elektrokemoterapija.
Ključne besede: genska terapija, interlevkin-12, plazmidna DNA, elektroprenos genov, rak kože
Objavljeno v DiRROS: 01.07.2022; Ogledov: 1165; Prenosov: 233
 Celotno besedilo (420,40 KB) |
62. Posodobljena priporočila diagnostike in zdravljenja diferenciranega raka ščitniceNikola Bešić, Alenka Grošel, Andraž Perhavec, Andrej Doma, Andreja A. Schwarzbartl-Pevec, Andreja Klevišar Ivančič, Andrej Vogrin, Barbara Vidergar-Kralj, Barbara Gazić, Barbara Perić, Blaž Krhin, Cvetka Grašič-Kuhar, Edvard Pirnat, Ivana Žagar, Jerca Blazina, Katarina Zevnik, Katica Bajuk-Studen, Katja Zaletel, Margareta Strojan Fležar, Marko Hočevar, Marko Kokalj, Marta Dremelj, Nebojša Glumac, Olga Blatnik, Simona Gaberšček, Snežana Pavlović Djokić, Ulrika Klopčič, Veronika Kloboves-Prevodnik, Zorica Čekić, 2022, strokovni članek Ključne besede: rak ščitnice, diferencirani rak, zdravljenje, smernice
Objavljeno v DiRROS: 01.07.2022; Ogledov: 785; Prenosov: 235
Celotno besedilo (432,57 KB) |
63. Vzpostavitev in ovrednotenje radioobčutljivosti HPV-pozitivnega mišjega modela ploščatoceličnega karcinoma ustnega predelaŽiva Modic, Maja Čemažar, Simona Kranjc Brezar, Boštjan Markelc, Gregor Serša, Tanja Jesenko, 2022, objavljeni povzetek znanstvenega prispevka na konferenci Ključne besede: rak ustnega predela, tumorski modeli, eksperimentalna onkologija
Objavljeno v DiRROS: 17.06.2022; Ogledov: 626; Prenosov: 207
Celotno besedilo (81,02 KB) |
64. Protitumorska učinkovitost genskega elektroprenosa plazmidne dna z zapisom za rekombinatno protitelo proti CTLA-4 v kombinaciji z obsevanjemBoštjan Markelc, Simona Kranjc Brezar, Tanja Jesenko, Tim Božič, Maja Čemažar, Liesl Jacobs, Kevin Hollevoet, Gregor Serša, 2022, objavljeni povzetek znanstvenega prispevka na konferenci Ključne besede: obsevanje, genski elektroprenos, eksperimentalna onkologija
Objavljeno v DiRROS: 17.06.2022; Ogledov: 635; Prenosov: 207
Celotno besedilo (80,83 KB) |
65. Aktivacija cGAS-STING signalne poti po obsevanju humanih tumorskih modelov karcinomov žrelaKristina Levpušček, Simona Kranjc Brezar, Tanja Jesenko, Gregor Serša, Maja Čemažar, Primož Strojan, 2022, objavljeni povzetek znanstvenega prispevka na konferenci Ključne besede: rak žrela, tumorski modeli, eksperimentalna onkologija
Objavljeno v DiRROS: 17.06.2022; Ogledov: 616; Prenosov: 191
Celotno besedilo (80,79 KB) |
66. Učinki obsevanja dela tumorja na imunske populacije na tumorskem modelu mišjega karcinoma dojke 4T1Tanja Jesenko, Živa Modic, Tim Božič, Simona Kranjc Brezar, Ilija Vojvodić, Božidar Casar, Ignasi Méndez Carot, Maja Čemažar, Gregor Serša, Boštjan Markelc, 2022, objavljeni povzetek znanstvenega prispevka na konferenci Ključne besede: radioterapija, tumorski modeli, eksperimentalna onkologija
Objavljeno v DiRROS: 17.06.2022; Ogledov: 640; Prenosov: 184
Celotno besedilo (80,61 KB) |
67. |
68. |
69. Dietary acid load but not Mediterranean diet adherence score is associated with metabolic and cardiovascular health state : ǂa ǂpopulation observational study from Northern ItalyJuana Maria Sanz, Domenico Sergi, Simona Colombari, Eleonora Capatti, Roberta Situlin, Gianni Biolo, Filippo Giorgio Di Girolamo, Stefano Lazzer, Boštjan Šimunič, Rado Pišot, Angelina Passaro, 2022, izvirni znanstveni članek Povzetek: Diet plays a pivotal role in shaping the trajectory of chronic diseases. In this regard, the Mediterranean diet has been widely shown to exert beneficial effects on cardiometabolic health. On the contrary, the Western diet, which has also been reported to be an acidogenic dietary pattern, elicits detrimental effects on both metabolic and cardiovascular (CV) health. However, the role of dietary acid load (DAL) as a predictor of cardiometabolic prognosis remains to be elucidated. Thus, this study aims to compare Mediterranean diet adherence (MDA) and DAL focusing on their relationship with metabolic and CV prognosis. A total of 448 individuals aged 55–80 years were grouped depending on their MDA, assessed using food frequency questionnaires, or DAL, evaluated using potential renal load acid (PRAL) and net-endogenous acid production (NEAP). Study participants underwent anthropometric and biochemical measurements. The metabolic syndrome (MetS) prevalence was evaluated according to the National Cholesterol Education Program-Adult Treatment Panel III. Finally, the CV risk was evaluated using three independent algorithms: atherosclerotic cardiovascular disease (ASCVD), European Systematic COronary Risk Evaluation (SCORE), and Cuore risk scores. Mediterranean diet adherence was negatively associated with PRAL and NEAP. Individuals in the higher MDA tertile group had higher HDL cholesterol as well as lower homeostasis model assessment index (HOMA-IR) and fat mass relative to the lowest MDA tertile. However, in the high-MDA tertile group, there was neither a significantly lower MetS prevalence nor CV risk. Instead, both the MetS prevalence and CV risk were higher in individuals in the higher acid PRAL quartile relative to the lower alkaline PRAL quartile. Dietary acid load, especially assessed using PRAL but not MDA, was associated with indices of metabolic and CV prognosis. Thus, DAL assessed by 24-h dietary recalls may represent a better predictor of cardiometabolic health if compared to MDA evaluated using food frequency questionnaires.
Ključne besede: Mediterranean diet, dietary acid load, alkaline diet, acidic diet, metabolic syndrome, cradiovascular risk score
Objavljeno v DiRROS: 19.05.2022; Ogledov: 673; Prenosov: 421
Celotno besedilo (522,54 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
70. New records and noteworthy data of plants, algae and fungi in SE Europe and adjacent regions, 8Gordana Tomović, Marko S. Sabovljević, Marjan Niketić, Petya Boycheva, Predrag Lazarević, Eva Kabaš, Danijela Vidaković, Jelena Krizmanić, Lado Kutnar, Janez Kermavnar, Milorad Veljković, Vladan Djordjević, Boris Assyov, Fuat Bozok, Simona Strgulc-Krajšek, Žan Lobnik Cimerman, Sorin Stefanut, Constantin-Ciprian Bîrsan, Alma Hajrudinović-Bogunić, Ante Begić, 2022, izvirni znanstveni članek Povzetek: This paper presents new records and noteworthy data on the following taxa in SE Europe and adjacent regions: diatom alga Cylindrotheca gracilis, fungi Laccaria macrocystidiata, liverworts Riccia canaliculata, Riccia cavernosa, and Riccia frostii, mosses Dicranum viride, monocots Arundo donax, Cephalanthera rubra, Epipactis palustris, and Sternbergia colchiciflora and dicots Aconitum anthora and Cephalaria pastricensis are given within SE Europe and adjacent regions.
Ključne besede: new report, Aconitum anthora, Arundo donax, Cephalanthera rubra, Cephalaria pastricensis, Cylindrotheca gracilis, Dicranum viride, Epipactis palustris, Laccaria macrocystidiata, Riccia canaliculata, Riccia cavernosa, Riccia frostii, Sternbergia colchiciflora, SE Europe
Objavljeno v DiRROS: 20.04.2022; Ogledov: 591; Prenosov: 408
Celotno besedilo (196,96 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
