41. |
42. |
43. |
44. |
45. Nižje število cirkulirajočih tumorskih celic v poznih linijah razsejanega raka dojkSilvester Jernej, Klara Geršak, Marina Mencinger, Tanja Ovčariček, Tanja Jesenko, Živa Modic, Simona Miceska, Maja Čemažar, Veronika Kloboves-Prevodnik, Cvetka Grašič-Kuhar, 2022, objavljeni povzetek strokovnega prispevka na konferenci Ključne besede: onkologija, rak dojke, kemoterapija Objavljeno v DiRROS: 03.02.2023; Ogledov: 424; Prenosov: 116 Celotno besedilo (45,75 KB) |
46. Morfološke značilnosti cirkulirajočih tumorskih celic raka dojk v krvi po izolaciji na podlagi njihovih fizikalnih ali bioloških lastnostiSimona Miceska, Tanja Jesenko, Živa Modic, Cvetka Grašič-Kuhar, Maja Čemažar, Urška Matkovič, Jerneja Varl, Anamarija Kuhar, Veronika Kloboves-Prevodnik, 2022, objavljeni povzetek znanstvenega prispevka na konferenci Ključne besede: citologija, diagnostika, onkologija Objavljeno v DiRROS: 27.01.2023; Ogledov: 418; Prenosov: 117 Celotno besedilo (241,64 KB) |
47. |
48. Zdravljenje razsejanega, trojno negativnega raka dojk z atezolizumabom in nab-paklitakselom : podatki iz realnega svetaDimitar Stefanovski, Luka Dobovišek, Tanja Ovčariček, Gorana Gašljević, Simona Borštnar, 2022, objavljeni povzetek strokovnega prispevka na konferenci Ključne besede: onkologija, rak dojke, kemoterapija Objavljeno v DiRROS: 27.01.2023; Ogledov: 425; Prenosov: 93 Celotno besedilo (46,84 KB) |
49. Trastuzumab emtanzin in pooperativno obsevanje po operaciji raka dojk : preliminarni rezultati akutne toksičnosti sočasnega zdravljenjaEva Pribožič, Tina Pavlin, Mitja Anžič, Andreja Gojkovič Horvat, Maja Ivanetič Pantar, Danijela Golo, Jasenka Gugić Kevo, Marija Snežna Paulin-Košir, Tanja Marinko, Simona Borštnar, Anja Kovač, Ivica Ratoša, 2022, objavljeni povzetek strokovnega prispevka na konferenci Ključne besede: onkologija, rak dojke, kemoterapija Objavljeno v DiRROS: 27.01.2023; Ogledov: 468; Prenosov: 107 Celotno besedilo (39,40 KB) |
50. Endokrinološki zapleti sistemskega zdravljenja rakaLuka Dobovišek, Simona Borštnar, 2022, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci Povzetek: Med sistemskim onkološkim zdravljenjem se lahko pojavijo endokrinološki zapleti. Različna onkološka zdravila lahko vplivajo na delovanje ščitnice, nadledvičnice, hipofize in gonad. Neželen učinek na ščitnico se lahko kaže kot hipotiroza, hipertiroza ali kot patološke laboratorijske vrednosti ščitničnih testov brez motenj v delovanju ščitnice. Osnovno zdravljenje hipotiroze je nadomeščanje ščitničnih hormonov. Glukokortikoidi in imunoterapija lahko povzročijo motnje v delovanju nadledvične žleze oz. adrenalno insuficienco. Diagnozo potrdimo z ACTH testom, hidrokortizon pa je osnovno zdravljenje. Ob imunoterapiji lahko pride do avtoimunega hipofizitisa in posledičnega hipopituitarizma. Diagnozo postavimo na podlagi nizke ravni hormonov, ki jih proizvaja hipofiza, in potrdimo z magnetno resonančno preiskavo. Terapija hipofizitisa je odvisna od jakosti simptomov, osnovo zdravljenja predstavljajo glukokortikoidi. Vpliv sistemskega zdravljenja na spolne žleze je odvisen od vrste prejetih zdravil, skupnega odmerka citostatikov in starosti. Pri moških prihaja v poštev kriokonzervacija sperme. Metode za ohranjanje plodne sposobnosti pri ženskah vključujejo shranjevanje zarodkov, shranjevanje jajčnih celic in shranjevanje ter presaditev tkiva jajčnika. Ključne besede: neželeni učinki, bolniki, sistemsko zdravljenje Objavljeno v DiRROS: 23.01.2023; Ogledov: 367; Prenosov: 85 Celotno besedilo (163,39 KB) |